Tiskane izdaje
Ljubljana – Računsko sodišče (RS) je včeraj objavilo revizijsko poročilo, v katerem so obravnavali nakup zdravil v Celjskih, Gorenjskih in Mestnih lekarnah v letu 2014. Vrednost ugotovljenih nepravilnosti je glede na celotne odhodke lekarn predstavljala več kot 65 odstotkov.
Zato so dobile negativno mnenje, v treh mesecih pa morajo pripraviti odzivno poročilo s popravljalnimi ukrepi.
Ključna težava so javna naročila, nekatere postopkov sploh niso izpeljale. Da bi bila cena zdravil nižja, bi morali tudi povečati konkurenco med dobavitelji, ki je zdaj skoraj ni, ugotavlja RS. Obravnavane lekarne so več kot 90 odstotkov nakupov zdravil opravile pri Kemofarmaciji in Salusu.
Lekarne se branijo z razlago, da morajo pacientu zagotoviti vsako zdravilo, ki ima dovoljenje za promet in je dosegljivo v Sloveniji, v 24 urah. To pomeni, da so v primežu dobaviteljev, med katerimi pa prav omenjena zagotavljata večino vseh zdravil. RS je menilo drugače in opozorilo na problem javnega naročanja, kjer je ponujena cena vedno tudi tista, ki je hkrati najvišja dopustna v Sloveniji: »Lekarnam je z različnimi dodatnimi dogovori z dobavitelji uspelo zagotoviti nižjo končno nabavno ceno zdravil v obliki različnih popustov, pri čemer teh prihrankov niso delile s končnim plačnikom zdravil. Naknadni dogovori pa kažejo, da je konkurenca vendarle mogoča.«
Težave pri postopkih javnega naročanja
Prav vse pregledane lekarne so imele velike težave pri postopkih javnega naročanja. Tako Celjske lekarne leta 2014 sploh niso izvedle ustreznega postopka oddaje javnega naročila za nakup zdravil v skupnem znesku 23,4 milijona evrov. Že leta 2010 so izvedle prvo fazo oddaje javnega naročila, a je bil postopek v drugi fazi ustavljen. Zdravila so Celjskim lekarnam leta 2014 dobavljali na podlagi neposredno sklenjenih pogodb tisti dobavitelji, za katere so v prej ustavljenem postopku ugotovili, da izpolnjujejo pogoje.
Gorenjske lekarne so sklenile okvirni sporazum na podlagi postopka predhodnega ugotavljanja sposobnosti. Sposobnost so priznali dvema dobaviteljema, ki so ju povabili k oddaji ponudbe. V razpisni dokumentaciji so zapisali, da bo tisti ponudnik, ki jim bo ponudil večji popust za nakup zdravil, dobil 60 odstotkov javnega naročila, drugi ponudnik pa ustrezno manj. Računsko sodišče je opozorilo, da bi se morali odločiti za najugodnejšega. Tako Gorenjske lekarne niso določile ustreznih meril za izbiro dobavitelja zdravil v znesku 25 milijonov evrov. Odločiti se niso mogli niti v Mestnih lekarnah. Niso zagotovili ustreznih meril za izbiro dobaviteljev zdravil v znesku 1,9 milijona evrov, za 9,7 milijona evrov zdravil pa sploh niso izvedli ustreznega postopka oddaje javnega naročila, je še ugotovil revizor.
Kaj bi bilo, če ...
Računski sodniki so ugotavljali tudi potencialne prihranke ZZZS, če bi bili popusti, ki jih dajejo dobavitelji lekarnam, že vključeni v nakupno ceno. Ko so sešteli vse popuste, so naredili simulacijo, koliko ceneje bi lekarne lahko kupile zdravila. Ugotovili so, da bi od treh pregledanih javnih zavodov ZZZS največ privarčevali v Celjskih lekarnah, kjer so imeli tudi najvišjo stopnjo kasneje dobljenih popustov, in sicer 262.000 evrov. 235.000 evrov prihranka bi bilo z upoštevanjem vseh popustov v Gorenjskih lekarnah in 119.000 evrov v Mestnih lekarnah. Na RS ugotavljajo, da bi bil celoten prihranek zdravstvene blagajne na državni ravni 2,8 milijona evrov. Predpisi in splošni dogovor ne določajo, da bi morale lekarne popuste, ki jih dobijo kasneje, upoštevati pri pripravi zahtevkov ZZZS. Peter Rutar z ZZZS je sporočil, da so to partnerjem že predlagali, vendar pri tem do zdaj niso bili uspešni: »Na podlagi objave poročila RS bomo zahtevo po vnosu takšne določbe v splošni dogovor ponovili.«
Ne vemo, kaj naj naročamo
Direktor Mestnih lekarn Dionizij Petrić je dejal, da so morebitni popusti samo in zgolj bonusi: »Noben grosist nima pravice postaviti svoje cene. Ta je določena. In simulacija ni pravilna. Iz regulirane dejavnosti so naredili simulacijo za prosti trg.« Dodal je, da presežki, ki jih lekarne ustvarijo, niso zaradi popustov in da je tretjina zaposlenih plačana iz tržnega presežka. Glede javnega naročanja pa je Petrić dejal, da od lekarn zahtevajo nemogoče: »Ne vem, kaj naj naročam in koliko česa. Vsako leto je 600 novih zdravil, 300 jih ukinejo, pa še vedeti ne morem, kaj bo predpisal zdravnik. Tako lahko delamo le približke.«
