Tiskane izdaje
Proračunski prejemki in izdatki v predlogu zaključnega računa za leto 2008 po oceni revizorjev niso popolno izkazani in tudi ne pravilno razvrščeni. Predvsem zaradi ponavljajočih se napak pri evidentiranju vračil vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je računsko sodišče splošnemu delu zaključnega računa izreklo negativno mnenje.
Računsko sodišče je preverjalo tudi pravilnost izvršitve proračuna za leto 2008 ter vladi in proračunskim uporabnikom izreklo mnenje s pridržkom. Ugotovilo je namreč več primerov ravnanja v neskladju s predpisi pri izplačevanju plač, prevzemanju obveznosti iz proračuna, oddaji javnih naročil, dodeljevanju transferov ter ustanavljanju javnih ustanov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
115,7 milijona evrov manj proračunskih odhodkov od dejanskih
Revizorji so ugotovili, da je v zaključnem računu izkazanih za 115,7 milijona evrov manj proračunskih odhodkov od dejanskih, za 7,6 milijona evrov prenizko so izkazani tudi prihodki. Državni proračun tako lani ni zabeležil 65 milijonov evrov presežka temveč 43,1 milijona evrov primanjkljaja. Prav tako odplačila dolgov ne presegajo novih zadolžitev za 235,8 milijona evrov temveč le za 127,7 milijona evrov, je povedal Šoltes.
Med proračunskimi prihodki niso izkazane izplačane dividende Telekoma Slovenije, med odhodki pa ne izplačila sredstev upravičencem do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje ter obresti za založena sredstva Slovenske odškodninske družbe (Sod) in njeni stroški, ugotavlja poročilo.
Šoltes spomnil na prenos delnic Telekoma
Šoltes je spomnil, da je država leta 2007 z namenom poplačila upravičencev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na Sod prenesla deset odstotkov delnic Telekoma Slovenije, vendar Sod delnic ni prodal, temveč je upravičence izplačeval iz drugih svojih sredstev. Evidentiranje teh poslovnih dogodkov po ugotovitvah računskega sodišča ni bilo ustrezno, na kar je opozorilo že pri reviziji zaključnega računa proračuna za leto 2007.
Revizorji so posebno pozornost posvetili sredstvom iz evropskega proračuna. Prihodki iz Bruslja so bili predvsem zaradi skromnega koriščenja sredstev iz strukturnih skladov za 53,6 odstotka nižji od načrtovanih, slovenski proračun pa je bil neto plačnik v proračun EU. Vendar pa je ob upoštevanju tistih, ki evropski denar prejmejo neposredno iz proračuna EU, bila država v celoti tako lani kot že v letu 2007 neto prejemnica evropskih sredstev, je dejal Šoltes.
Čeprav zakon o javnih financah vladi ne daje pravne podlage za ustanavljanje pravnih oseb zasebnega prava, pa je lani kar osem ustanov iz državnega proračuna prejelo skupaj najmanj 2,8 milijona evrov, navaja revizijsko poročilo. Gre za ustanove splošno koristnega namena ali dobrodelnosti, denimo Center za evropsko prihodnost, Hišo eksperimentov ali Slovensko znanstveno fundacijo. Vlada naj najde pravne podlage v zakonu ali pa te ustanove preneha financirati, je zahteval Šoltes.
Vlada tudi ni zagotovila pogojev za pregledno spremljanje izračuna višine zbranih sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij, poleg tega je ta denar porabljala nenamensko, o čemer sindikatom ni poročala transparentno. Obveznosti zbiranja sredstev je nastopila s 1. julijem 2005 in po zakonu še ni prenehala, je pojasnil Šoltes.
Država poleg tega ni poravnala pravočasno svojih obveznosti, ni podelila nekaterih koncesij ter v nasprotju s predpisi upravljala s kapitalskimi naložbami. Tako je med drugim 14,5 milijona evrov kupnine od prodaje Slovenske industrije jekla porabila za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, Novo Kreditno banko Maribor dokapitalizirala z 22 milijoni evrov brez sklepa vlade, družbo Steklarska nova pa nepravilno prenesla na Kapitalsko družbo.
Tudi javna naročila v nasprotju z zakonom
Vrsta javnih naročil je bila izvedena v nasprotju z zakonom o javnih naročilih, ob čemer je Šoltes izpostavil presege limitov za sklenitev aneksov. "Tukaj vnovič opozarjamo na dva primera, ki sta sicer že zaključena, a posledice ostajajo - gradnjo Onkološkega inštituta in Pediatrične klinike," je dejal in povedal, da so bila v teh dveh primerih z aneksi sklenjena dodatna dela v višini 85 oz. 46 odstotkov osnovne pogodbe.
