Tiskane izdaje
Slovenski premier Miro Cerar se bo jutri v Vatikanu sestal s papežem Frančiškom, s čimer bo postal že drugi slovenski premier, ki se bo srečal s popularnim Argentincem. Pred skoraj natanko dvema letoma, 13. junija 2103, je papeža Frančiška obiskala premierka Alenka Bratušek.
Premier Cerar se je pred obiskom papeža v ponedeljek srečal s člani Slovenske škofovske konference. V skopem, a usklajenem sporočilu za javnost sta obe strani poudarili, »da so odnosi med državo in Cerkvijo dobri, dogovorili pa so se tudi za nadaljnji dialog med vlado in Slovensko škofovsko konferenco (SŠK).«
Disonantni toni znotraj Katoliške cerkve
Toda pod tem naličjem dobrih odnosov in skupnega veselja nad skorajšnjim srečanjem poglavarja Rimskokatoliške cerkve in slovenskega premiera je mogoče v vrstah slovenske Katoliške cerkve zaznati tudi manj uglašene, bolj disonantne tone. Med tistimi, ki so javno povzdignili svoj glas in podvomili o smiselnosti srečanja na visoki ravni, izstopa teolog dr. Ivan Štuhec.
Mariborski moralni teolog se je v izjavi za katoliški Radio Ognjišče javno vprašal, zakaj se levousmerjenim politikom vselej tako mudi v Vatikan in, po drugi strani, kako to, da vatikanska diplomacija tako hitro sprejema premiere iz Slovenije.
Naj pri tem spomnimo, da je papež Frančišek premierko Alenko Bratušek sprejel natanko tri mesce po njegovi izvolitvi za papeža in manj kot tri mesece po izvolitvi Bratuškove za mandatarko.
Podajanje kljuk pri papežu
Po Štuhečevem mnenju je Vatikan tako naklonjen sprejemanju slovenskih državnikov kratko malo zaradi tega, ker razmer v Sloveniji ne pozna dovolj dobro. »To pomeni, da ne poznajo dobro situacije, v kateri smo v Sloveniji. In [če] bi se zavedali tudi z vatikanske strani, kateri problemi so še nerešeni, to podajanje kljuk od enega do drugega premiera ne bi potekalo tako gladko, kot očitno poteka,« sklepa Štuhec.
Še zlasti bi moral biti vsak državniški obisk na tako visoki ravni po Štuhečevem mnenju povezan z rešitvami nekaterih vprašanj med slovensko državo in Katoliško cerkvijo. Teh je po Štuhecu še veliko. »Slovenija je edina država v EU, ki nima rešenega financiranja klera. Kar naprej se problematizirajo kaplani v vojski. Imamo odprto vprašanje družinske zakonodaje. Nimamo rešenega verskega izobraževanja. Ni do kraja rešeno denacionalizacijsko vprašanje. Obvozili bi radi zasebne šole in [njihovo] stoodstotno financiranje ... To so teme,« našteva Štuhec.
Štuhečeva kritika velja v prvi vrsti vatikanski diplomaciji in šele podrejeno in v veliko manjši meri tudi (levim) slovenskim premierom. Po njegovem mnenju Vatikan ne bi smel sprejemati predstavnikov slovenske države tako rekoč »na lepe oči«, ampak bi moral vsak sprejem pri papežu pogojiti z rešitvijo katerega od še vedno nerešenih vprašanjih. Če bi Vatikan postopal tako, potem bi, je prepričan Štuhec, predstavnike slovenske države hitro minila vnema romanja v sveto mesto. »Ne vem, če bi premier z veseljem letel v Vatikan na fototiming s papežem Frančiškom, če bi se moral z njim pogovarjati o vseh teh vprašanjih,« svojo kritiko sklene teolog Ivan Štuhec.
