Negotova prihodnost medijev

Medijski krajini se v desetih letih obetajo spremembe, razvoj pa bo določal tehnološki napredek.

Objavljeno
02. maj 2017 23.23
jer*kamere
Katarina Bulatović
Katarina Bulatović

Ljubljana – Neodvisnost medijev je lani nazadovala v skoraj dveh tretjinah od 180 držav – tako avtoritarnih kot demokratičnih, opozarjajo v mednarodni organizaciji Novinarji brez meja. Slovenija je po indeksu medijske svobode na 37. mestu.

Novinarje v avtoritarnih režimih omejujeta cenzura in preganjanje, pod vse večjim pritiskom oblasti so tudi v demokratičnih ureditvah, kjer vlade nepooblaščeno posegajo v njihovo delo. Neodvisnost medijev se je po kazalnikih organizacije Freedom House najbolj zmanjšala na Poljskem in tudi v Burundiju, Turčiji, Srbiji in na Madžarskem. Položaj medijev je najboljši na Norveškem, na dnu lestvice je Severna Koreja.

V Sloveniji so medijske razmere med državami Balkana najboljše, ocenjujejo v organizaciji Novinarji brez meja, saj novinarji večinoma lahko poročajo svobodno. Dobri novinarji so tudi v Srbiji, na Hrvaškem in drugod na Balkanu, kar dokazujejo številne mednarodne nagrade.

Svoboda medijev pod pritiskom

V Društvu novinarjev Slovenije ocenjujejo, da se slovenski mediji vse bolj podrejajo oglaševalcem, pritiski lastnikov medijev, ki si ne želijo konfliktov z nosilci moči, se stopnjujejo, etični standardi pa se znižujejo, še posebno v tabloidnih medijih.

Število novinarjev v Sloveniji se sicer povečuje – 2295 jih je bilo leta 2016, kar je 18 več kot leto prej. V DNS poudarjajo, da je prihodnost novinarstva svetla, če imajo novinarji zagotovljene pogoje za delo, da lahko poglobljeno, etično in odgovorno opravljajo svoje poslanstvo.


Preživeli bodo tisti tradicionalni mediji, ki se bodo uspešno prilagodili medijskim start-upom in tehnologiji.

Več scenarijev

Poslovni modeli so tudi na slovenskem trgu s hitrim razvojem tehnologije, širjenjem lažnih novic, spremenjenimi bralnimi navadami ter pritiski oblasti in oglaševalcev negotovi.

Na takšno medijsko prihodnost so v nizozemskem novinarskem skladu (Stimuleringfonds voor de Journalistiek) na zahtevo parlamenta odgovorili s študijo, ki predvideva štiri scenarije razvoja medijev na Nizozemskem do leta 2025. V skoraj enoletnem sodelovanju so s 150 novinarji, uredniki, založniki, medijskimi strokovnjaki in drugimi poudarili možne najpomembnejše družbene, tehnološke in novinarske trende. Prihodnost je nemogoče napovedati, so zapisali, vendar je jasno, da se bodo mediji, z njimi pa novinarstvo, v manj kot desetih letih spremenili, njihov razvoj pa bo narekoval tehnološki napredek.

Vzpon medijskih start-upov

Glavno nalogo obveščanja javnosti bodo prevzeli tehnološko napredni državljani s start-upi, ki jih bo vse več. Medijev bo vse manj, njihov vpliv bo postajal neznaten, novinarji pa bodo večinoma le iskali informacije, jih preverjali in zbirali, kar bo postajalo vse bolj avtomatizirano, hitrejše in cenejše. Novice bodo predvsem na spletnih straneh in družbenih omrežjih. Vloga velikih podjetij, kot so Google, Facebook in Apple, se bo zaradi zahtev uporabnikov po zasebnosti zmanjšala. Glavna naloga vladnih institucij bo nadzorovati digitalno zasebnost in spletno nevtralnost.

Prevlada velikih podjetij

Tehnološka podjetja, kot so Facebook, Google, Apple, bodo vplivnejša od oblasti. Kakovostne vsebine bodo zagotavljala v zameno za podatke uporabnikov, ki jih bodo še naprej uporabljala za oglaševanje. Največji svetovni mediji bodo z novicami, dostopnimi v vseh jezikih, obveščali prebivalce po svetu, medtem ko bo večina medijev v manjših državah propadla. Časopisi in revije bodo namenjeni večinoma starejšim, izhajali bodo ob sobotah, sicer pa bodo dostopni na spletu. Vesti bodo obdelovali računalniški programi brez novinarjev, peščica teh bo del preiskovalnih novinarskih projektov.

Državljansko novinarstvo

Večina velikih medijskih podjetij bo propadla. Nalogo obveščanja bodo prevzeli državljani, ki bodo pri poročanju za spletne strani lokalne skupnosti sodelovali s profesionalnimi novinarji. Ta spletna mesta bodo financirana z donacijami in lokalnimi oglaševalci. Veliko časopisov, TV-programov in novinarjev bo postalo del establišmenta, saj večina za vsebine ne bo pripravljena plačati. Del tiskanih medijev bo preživel zaradi specializiranosti, komercialne televizijske postaje se bodo preselile na splet in kanale, kot je youtube. Nekaj novinarjev bo del preiskovalnih projektov, ki bodo financirani z množičnim zbiranjem denarja.

Vrnitev novinarskih vrednot

Preživeli bodo tisti tradicionalni mediji, ki se bodo uspešno prilagodili medijskim start-upom in tehnologiji. Okrepili bodo relevantne vsebine, zagotovili večjo preglednost informacij in svoje ciljne skupine bolj vključili v proces. Zmanjševanje števila naročnikov se bo zaradi tega ustavilo, večina bo vsebine spremljala na delno plačljivih digitalnih platformah. Število tiskanih medijev se bo zmanjšalo, lokalne novice bodo dostopne na spletu. Velika tehnološka podjetja bodo še vedno pomembna, vendar medijskega monopola ne bodo imela. Televizijski in radijski programi bodo še vedno ključni del, na voljo bodo predvsem na zahtevo.

Mediji 2025

Kako mogoče so navedene poti razvoja na slovenskem trgu, sta za Delo komentirala Tomaž Drozg, lastnik in predsednik uprave založniške hiše več domačih in tujih revijalnih blagovnih znamk Adria Media, in Leo Oblak, ustanovitelj in izvršni direktor radijske mreže Infonet media z najbolj poslušanimi radijskimi postajami pri nas.

Tomaž Drozg, lastnik in predsednik uprave založniške hiše Adria Media (Foto: Matej Družnik).

Velika tehnološka podjetja, ki že krojijo usodo medijev na najbolj zverinski način pri oglaševanju in dostopu do digitalnih kanalov, se bodo še bolj okrepila. Medije bodo ogrožali, dokler jih posamezne države ali EU ne bodo regulirali. Na televizijo, kot jo poznamo, lahko pozabimo v petih letih. Namesto klasičnih televizijskih in radijskih programov bodo na voljo le plačljive vsebine na zahtevo. To bo popolnoma spremenilo tudi oglaševanje, omejilo ga bo na pet sekund.

Namesto redakcij z novinarji s točno določenimi nalogami, omejenimi na en medij, se bodo uveljavile »vsebinske agencije«, ki bodo najemale svobodne novinarje, specializirane za določena področja. Ko bodo mediji želeli prispevek za vse platforme, ga bodo odkupili od agencij. Socialne varnosti novinarjev, ki je že zdaj navidezna, ne bo.

Zaradi dostopnosti in hitrosti informacij na digitalnih platformah bodo čez deset let časopisi po zelo visoki ceni izhajali le ob sobotah, sicer bodo na voljo digitalno. Lažnih novic bo še več. Državno subvencioniranje medijev se pri nas ne bo uveljavilo zaradi dodatne možnosti vplivanja posameznih interesnih skupin. V razvitih družbah, kamor Slovenije žal ne uvrščam, bodo preiskovalne zgodbe financirali zavedni premožni ljudje. Denarja za spodbujanje neodvisnih novinarjev bo dovolj, saj gre v primerjavi s korupcijo za drobiž, vendar si pri nas večina celovitega razkritja nepravilnosti še zmeraj ne želi.

Leo Oblak, ustanovitelj in izvršni direktor radijske mreže Infonet media.

Še noben medijski kanal v preteklosti ni propadel, samo spremenil se je. Gledališče se je prilagodilo filmu, ta televiziji, tej pa radio. Medijske hiše ne bodo izginile, ampak bodo izgubile dominantno vlogo, ker se bodo mediji skrčili, profesionalnih novinarjev pa bo manj. Ponudba spletnih komentatorjev in lažnih novic bo večja. Pojavili se bodo posamezniki s start-upi, ki bodo del trga odžirali večjim medijskim hišam, uveljavili pa se bodo, če bodo prepričljivi, ne nujno verodostojni.

Še vedno bo polovica populacije, ki si bo želela kakovostnih vsebin in preverljivih informacij. Spremljali bodo tradicionalne medije in postajali do njih vse zahtevnejši. Želeli bodo, da je pod novico podpisan verodostojen novinar, kar roboti niso. Vloga velikih podjetjih se bo okrepila in prodrla na vsa področja življenja. Vsi mediji bodo morali postati bolj specializirani, izvirni in multimedijski.

Časopisi bodo privabili naročnike samo, če se bodo osredotočili na pokrivanje določenega področja. Podobno bo z radijskimi postajami in televizijo, ki bodo okrepili vsebine na zahtevo in predvsem lastno produkcijo na posameznih področjih. Če bodo počeli vse ali nekaj, kar delajo drugi, vendar slabše, bodo propadli. Vse restavracije imajo dostop do enakih sestavin. Nekatere so polne, druge prazne, odvisno od tega, kako sestavine zmešajo.