Tiskane izdaje
Gornja Radgona - Na Negovi se je ta mesec končal iz sredstev programa Leader financiran projekt Revitalizacija Negovskega jezera. Projekt je dal strokovne podlage za ponovno oživitev tega nekoč priljubljenega umetnega jezera, domačini pa upajo, da se bo kaj od predvidenega v prihodnjih letih tudi uresničilo.
Negovsko jezero je kot del obrambnega sistema bližnjega gradu Negova pred Turki nastalo že pred kakšnimi štiristo leti, v novejšem času pa je bilo dolgo priljubljeno kopališče in raj za ribiče. V poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja so domačini sami uredili lesene bazene in ploščadi za sončenje, imeli so tudi čolnarno in poleti se je ob koncu tedna tam drenjalo tudi do 2000 obiskovalcev.
Pozneje je obisk zamrl, sedaj je jezero le še cilj ribičev. O ponovni oživitvi jezera so v teh krajih začeli prvič resno razmišljati pred dvajsetimi leti, ko so že spisali projekt oživitve znotraj programa Celostnega razvoja podeželja in oživitve vasi. Vendar projekta nikoli niso dokončali, kaj šele, da bi ga začeli uresničevati.
A če se bodo uresničili načrti iz sedaj izdelanega Leader projekta, bo ob jezeru postopoma vendarle spet živahneje. Med nekaj delavnicami z domačini, šolarji, srednješolci in s strokovno javnostjo je Mednarodni center za ekoremediacije z mariborske filozofske fakultete izoblikoval strokovne podlage, ki predvidevajo ponovno oživitev jezera predvsem z dejavnostmi mehkega turizma.
Del jezera ob nasipu naj bi tako bil namenjen kopalcem, kampiranju in čolnarjenju, okrog jezera naj bi bila speljala učna pot, ki bi delno potekala tudi po dveh brveh čez jezero, severozahodni del jezera naj bi bil rezerviran za ribiče, severni del pa naj bi ostal čimbolj naraven in nedotaknjen.
Domačin Stanko Rojko je z opravljenim delom zadovoljen. »Dobili smo dokument, ki nam kaže in omogoča pot naprej,« pravi. Volja med domačini, da se ob jezeru kaj spremeni, obstaja, še dodaja, saj so letos prvič po nekaj letih pljunili v roke in prostovoljno pokosili in očistili okolico jezera.
Ana Vovk Korže s centra za ekoremediacije pa pravi, da je projekt sicer dobro izhodišče za delo naprej, vendar se bo še pred začetkom oživljanja jezera treba dogovoriti z lastniki zemljišč ob jezeru in z ARSO, ki je upravljalec jezera in nasipa, občina pa bo morala na podlagi predlaganega sprejeti podrobni prostorski načrt za območje jezera.
