Neizkoriščena priložnost za turistično zgodbo

Lesce – Potenciali čebelarskega turizma v zibelki slovenskega čebelarstva niso izkoriščeni, k čemur prispevajo tudi v leškem čebelarskem centru, ki je zdaj brez upravnika, že pet let pa je zaprta plemenilna postaja za vzrejo rodovniških matic kranjske sivke na Zelenici, ki je ena od le dveh v Sloveniji.

V leškem čebelarskem centru, ki je bil z evropskim sofinanciranjem za 1,2 milijona evrov zgrajen leta 2012, z razpisom iščejo novega upravnika. Vodstvo Čebelarskega društva (ČD) Radovljica se je sporeklo z dosedanjim upravnikom Branetom Kozincem. Predsednik ČD Radovljica Franc Šolar pravi, da čebelarski center, ki je v lasti občine Radovljica, od marca letos deluje v okrnjeni obliki. »Zaznali smo, da na ta način center ni več optimalno upravljan. Zato smo društvo pozvali, naj zagotovi ustreznejši način upravljanja centra,« je dejala Manca Šetina Miklič z občine Radovljica. Povod za konflikt je bila razstava, ki jo je Brane Kozinc v čebelarskem centru pripravil januarja letos, je dejal Janko Stušek, predsednik Čebelarske zveze Gorenjske (ČZG), in ocenil, da je bila razstava Kozinčev odziv na sklenitev pogodbe s Čebelarskim društvom Antona Janše Breznica za desetletni najem plemenilne postaje Zelenica.

Razstavo je Kozinc naslovil s Plemenilna postaja Antona Janše pod Zelenico – nekoč ponos, danes pa ..., zdaj pa Kozinc pravi, da ni privolil v zahteve članov upravnega odbora, naj naslov razstave spremeni. Obtožili so ga, da ne izpolnjuje sklepov upravnega odbora ČD Radovljica, da dela samovoljno in netransparentno, pravi Kozinc in trdi, da je izpolnjeval pogodbene obveznosti. »Turiste sem na ogledih vodil tudi brezplačno,« je dejal.

Plemenilno postajo bi oživili

Leta 2005 odprto in takrat prenovljeno (zanjo so porabili takratnih 12 milijonov tolarjev) plemenilno postajo bi oživili, pravi Franc Pfajfar, predsednik ČD Antona Janše Breznica, ki je plemenilno postajo prevzelo v desetletni najem. Povedal je, da je bila plemenilna postaja zaprta, ker so ugotovili, da so plemenske matice oprašili neplemenski troti, hkrati Brane Kozinc, ki je vodil plemenilno postajo do zaprtja leta 2010, ni pridobil ustrezne licence za vzrejo plemenskih matic.

»Lokacija ni primerna za vzrejo plemenskih matic, ampak le za vzrejo gospodarskih matic, katerih poreklo ni tako pomembno, a se z njimi ustvari nekaj zaslužka,« ugotavlja Pfajfar. Plemenilna postaja bo občasno odprta, upajo pa na obisk pohodnikov in turistov.

Za turiste ni celovite, povezane zgodbe, ugotavlja Pfajfar. Turistični potenciali s čebelarskim muzejem v Radovljici, čebelarskim centrom v Lescah, Janševim čebelnjakom na Breznici in drugimi zanimivostmi v širši okolici Radovljice so večji in še neizkoriščeni, s čimer se strinja tudi Brane Kozinc, ki pravi, da so tudi v čebelarski center v treh letih, ko ga je vodil, prihajali turisti. Odkar center deluje v okrnjeni obliki, skupin turistov ni, ustavljena je dobava medu šolam in trgovinam, je povedal.

Razpršena turistična ponudba

Maja Zupan, direktorica Zavoda za kulturo in turizem Žirovnica, pravi, da se za čebelarsko tematiko v občini Žirovnica zanimajo predvsem domači obiskovalci. Malo več je individualnih tujih obiskovalcev, ki dopustujejo na Bledu, med zaključenimi skupinami so gostili številna tuja čebelarska društva, največ iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Hkrati priznava, da je neposredno povezovanje skozi dogodke in produkte šele v povojih. »Pogrešamo malo več fleksibilnosti poslovanja in razumevanja (predvsem organizacij), da le velika želja in volja po dosegi skupnega cilja vodi v pravo smer, to je do več zadovoljnih obiskovalcev in turistov.« Na področju čebelarstva je turistična ponudba razpršena, in kot pravi Verena Štekar-Vidic, direktorica muzeja v Radovljici, ni posebej organizirano, da bi obiskovalce muzeja napotili še h katerim drugim ponudnikom, čeprav turiste usmerjajo v leški čebelarski center. »Debate o povezovanju in sodelovanju so v preteklosti že potekale,« je še dejala.

Stušek pobudo za razvoj čebelarskega turizma prepušča podjetjem, saj »čebelarji večino medu prodajo doma in turizma ne potrebujejo«. »Nekaj smo o tem že govorili, a se nič posebnega še ni rodilo,« je dodal Franc Šolar. Tudi na Zavodu za turizem Radovljica pobudo za razvijanje čebelarskega turizma pričakujejo od spodaj, pravi direktorica Nataša Mikelj in dodaja: »Zavod ni turistična agencija, saj ustvarja razmere, da turistična agencija lahko trži vsebine.« Hkrati meni, da je potencial v čebelarskem turizmu precejšen, iz svetovnega dneva čebel, ki ga na pobudo čebelarske zveze Sloveniji v OZN predlaga Slovenija, pa bi morali narediti zgodbo, je prepričana.