Tiskane izdaje
Čeprav so vode odtekale že od ponedeljka zvečer, so v torek popoldan še mnoge stavbe ostajale v vodi, zaradi poškodb in nanosov pa so bile zaprte številne ceste. Motena sta bila šolski pouk in tudi delo, na primer v preboldskem Bisolu, kjer je zaradi poplavljenega skladišča za okoli dva milijona evrov škode.
Območje Zgornje Savinjske doline in Šaleške doline si je včeraj ogledal minister za okolje in prostor Franc Bogovič ter županom Solčave, Luč, Ljubnega, Nazarja, Mozirja in Šoštanja obljubil pomoč iz sredstev za elementarne nesreče in nadaljevanje projektov za povečanje poplavne varnosti. Največji bo gradnja zadrževalnikov visokih voda v Spodnji Savinjski dolini, a ti so že bili iz sedanje prestavljeni v prihodnjo evropsko finančno perspektivo; tudi zato, ker zadrževalnikom nasprotuje spodnje savinjsko kmetijstvo.
Poleg 1.822 poplavljenih in poškodovanih objektov, od hiš do cest, se je v regiji zaradi povodnji na novo ali ponovno sprožilo skoraj 200 plazov. Na pomoči poplavljenim ali pri odpravljanju posledic je bilo angažiranih 1.600 ljudi, od tega 1.300 gasilcev, po 30 slovenskih vojakov pa je včeraj prebivalcem pomagalo v Šoštanju in Nazarjah. Gmotna škoda še ni znana. Strokovnjak za vode Rok Fazarinc je za Delo ocenil, da so dosedanji protipoplavni ukrepi nekoliko ublažili posledice naraslih voda, na primer na Ljubnem, da pa niti že izvedeni, zdaj sicer še samo načrtovani ukrepi, ob tokratnih padavinah ne bi obvarovali Laškega.
Lepo porcijo so nam poslali Avstrijci
V občini Maribor je narasla Drava poplavila več kot 200 objektov, v občini Duplek pa je voda zalila približno 250 hiš. v Vurberku so štiri ljudi, ki so se zatekli na streho, v noči na torek rešili s policijskim helikopterjem.
Dan po poplavah na širšem mariborskem območju so se razkrile hude posledice. »Katastrofalno. Tega še nisem videl v življenju,« je nad škodo zgrožen Peter Žlahtič iz Dupleka, ki je še zadnji trenutek iz reke, ki mu je segala skoraj do vratu, rešil svojega psa (fotografijo smo objavili v Delu). Pravi čas je Žlahtič rešil tudi prestrašene konje in jih spustil na višje ležečo njivo, kjer so preživeli noč, sam pa je lahko le čakal, kdaj se bo Drava vrnila v strugo. Poplavila je en hlev, drugi se je porušil, železni pesjak je vodna sila zasukala za 90 stopinj, najhuje pa je v spodnjih prostorih hiše, kjer je voda narastla prek dveh metrov in mu prevrnila cisterno s 1000 litri kurilnega olja: »Notri je takšno razdejanje ... Huje, kot če bi eksplodirala bomba.«
Župan Dupleka Mitja Horvat je posledice poplav ocenil za katastrofalne, o škodi, ki bo zelo velika, pa ni želel špekulirati. Poudaril je, da bi protipoplavni nasip, na katerega v Dupleku čakajo že leta in je po njegovem vedenju denar zanj zagotovljen, posledice vodne ujme zagotovo omilil.
V občini Maribor so poplave najbolj prizadele Malečnik. »Lepo porcijo so nam poslali Avstrijci,« se je med čiščenjem mulja jezil Igor Težak. Povedal je, da v tem kraju tako visoke vode še niso videli, padel je celo rekord iz leta 1965. Njegov sosed Igor Rajšp, sicer gasilec, pa je poudaril, da nihče ni pričakoval, da bo tako hudo. V pol ure je poplavilo vse, je dejal, nekateri sosedje niso uspeli umakniti niti avtomobilov.
Konkretnih ocen škode tudi v Mariboru, kjer tako visoke vode ne pomnijo, še ni. Varovanje s poplavnimi vrečami ni bilo uspešno, ker se pred tako visoko vodo pač ni mogoče braniti, je povedal poveljnik mariborske civilne zaščite Slobodan Stojanovič. »Imeli smo samo srečo, da ni bilo nobenih žrtev,« je dejal. V Melju so evakuirali šest ljudi in jih začasno namestili na drugih lokacijah, eno osebo pa so napotili v mariborski univerziteni klinični center.
Po Stojanovičevih besedah je včeraj več kot 250 pripadnikov javne gasilske službe nadaljevalo delo na terenu: v Melju so izčrpali vodo iz poplavljenih stavb, s črpanjem vode so dopoldan začeli tudi v Dogošah, v Malečniku pa so odstranjevali mulj in blato, pri čemer jim je pomagala tudi vojska. Največ težav imajo reševalci s kurilnim oljem, je še pojasnil Stojanovič, saj se je v poplavljenih kurilnicah in kleteh pomešalo z vodo.
»Ni dovolj, da ministri samo pridejo pogledat«
»Danes je vse narobe. Bilo je narobe že včeraj, a zdaj, ko je strah minil, se le še držimo za glavo ob pogledu na posledice. Vse je narobe, vse!« je bila ob ogledu razdejanja ob ob Drave in Meže pretresena dravograjska županja Marijana Cigala. »Ostali smo brez elektrike, pitna voda je oporečna, kanalizacijo nam je pretrgalo, poškodovalo ceste, odtrgalo kolesarsko stezo, poškodovalo mostove, zalilo kotlovnice, da se ne moremo greti. Česa takšnega Dravograd še ni doživel.«
Gasilci, pripadniki civilne zaščite, slovenske vojske in številni prostovoljci so včeraj ves dan čistili uničene domove, ceste in mostove na Koroškem. Ocen o škodi še niso utegnili zbrati, domove pa je ob povodnji moralo zapustiti veliko ljudi, samo v Dravogradu so jih evakuirali 65, nekaj tudi v Vuzenici in drugih krajih, večina je prenočila pri sorodnikih. Škodo je utrpelo več kot 650 Dravograjčanov, poplavilo je 77 hiš in 30 poslovnih objektov. Tistim, ki so ostali brez strehe nad glavo, bodo uredili namestitev tudi za prihodnje dni.
Na Koroškem je uničenih veliko lokalnih cest, ogromna je tudi gospodarska škoda, saj je voda zalila celotne industrijske cone v Slovenj Gradcu, Pamečah in Otiškem Vrhu. Delavci so se danes tako večinoma ukvarjali s čiščenjem posledic poplav, proizvodnja je stala. Tako kot večina prebivalcev ob Dravi je bila tudi županja Cigala razočarana zaradi poznega obveščanja, skrbi pa jo tudi, ali bo država opravila svojo dolžnost pri sanaciji škode. »Od države pričakujemo, da nam pomaga, vendar so silno izmuzljivi. Kateregakoli ministra vprašaš, vsi govorijo, da ni denarja. Prepričana sem, da mora imeti sanacija naravnih nesreč prednost.«
Minister Zvonko Černač, ki je včeraj obiskal Dravograd in Črno na Koroškem, je zagotovil, da ima država za tovrstne sanacijske ukrepe v rezervi dovolj sredstev in jih bo tudi izpeljala, nekaj denarja za infrastrukturo bodo prerazporedili. Prednost bodo imele tiste državne ceste, ki so neprevozne. Zvečer je Slovenj Gradec obiskal še gospodarski minister Žerjav.
Do Trente le čez Vršič
Na Severnem Primorskem so se vse reke včeraj vrnile v struge. V ponedeljek so poškodovale 100 objektov, Soča pa je odnesla del ceste pred Trento, zato je ta dostopna zgolj z gorenjske strani. Sto poškodovanih objektov in 19 dogodkov v naravi v šestih severnoprimorskih občinah je bilanca divjanja Soče, ki je dosegla rekorden pretok. V osnovni šoli v Desklah včeraj še ni bilo pouka zaradi poplavljene kotlovnice, posledice poplav pa bodo najdlje čutili prebivalci Trente. Soča je namreč pred vasjo odnesla 60 metrov ceste, zato vas z bovške strani ni dostopna, temveč le prek Vršiča, ki pa je vsako zimo zaradi nevarnosti snežnih plazov zaprt več mesecev. Jutri bodo predvidoma odprli začasni obvoz, k sanaciji državne ceste pa bodo pristopili takoj, ko bo gladine Soče nižja.
V intervencijah je sodelovalo približno 250 reševalnih služb. »Navkljub visoki škodi na infrastrukturi, smo lahko srečni, da se je vse tako končalo. Če nas močnejše deževje ne bi zgrešilo za 15 kilometrov, bi na Vipavskem doživljali to, kar doživljajo na Koroškem in Štajerskem,« se je oddahnilo Samu Kosmaču, poveljniku civilne zaščite za Severno Primorsko.
V osnovni šoli v Desklah v občini Kanal včeraj ni bilo pouka, saj je voda v ponedeljek zalila spodnje prostore in kotlovnico. Po zagotovilih ravnatelja Vojka Simčiča bodo pouk znova organizirali danes. V novogoriški občini se je na novo sprožilo približno 30 plazov. »V Potoku pri Dornberku sta večje narave. Tistega, ki ogroža stanovanjsko hišo, bomo sanirali v mesecu dni. Večji, ki hiš ne ogroža, pa bo prišel na vrsto kasneje,« pravi Bogdan Zoratti, svetovalec občine za zaščito in reševanje. Pravi, da je v občini registriranih 116 potencialno nevarnih plazov.
V Bohinju za milijon škode
Narasla reka Sava Bohinjka se je včeraj vrnila v strugo, upadlo je tudi Bohinjsko jezero. Narasli vodotoki so največjo škodo povzročili na prometnicah, cesta Ukanc-Slap Savica ostaja do nadaljnjega zaprta, poškodovana ali uničena sta bila dva mostova. Po prvih ocenah podžupana Bohinja Jožeta Sodje bo sanacija stala približno milijon evrov. Po poplavah leta 2007 so v Bohinju regulirali nekaj strug vodotokov, kar se je zdaj izkazalo za učinkovito, je ocenil Dušan Pfeifer, vodja bohinjske civilne zaščite. Bohinjski gasilci so vodo črpali iz 36 objektov, zalite so bile številne počitniške hišice v Ukancu. V podjetju Lip Bled so včeraj že zagnali proizvodnjo, saj voda na napravah ni povzročila večje škode, je dejal Janko Cerkovnik, izvršni direktor. Materialno škodo ocenjuje na nekaj deset tisoč evrov, zaraedi ustavitve proizvodnje za en dan pa so še ob 100.000 evrov prihodkov. Zaradi poškodb je zaprta tudi cesta Mojstrana-Vrata. Župan Kranjske Gore Jure Žerjav pravi, da so jo tokrat razmeroma dobro odnesli, ponovil pa opozorilo, da mora država bolje skrbeti za ureditev strug hudournikov.
Preizkus za vodne in energetske objekte
Rekordno narasla Drava je v prvi polovici noči na torek zalivala hiše na ptujskem, v drugi pa na ormoškem območju, kjer so še včeraj dopoldan trepetali pred naraslo vodo, nato pa je voda začela vidno upadati. Zalilo je strojnico hidroelektrarne v Forminu, ki so jo opolnoči morali ustaviti. Izseliti so morali približno dvajset domov, preventivno so zaprli tudi mostove ter mejna prehoda Zavrč in Ormož, za nekaj časa so ustavili železniški promet skozi Ormož in zaprli nekaj cest. Škodo na elektrarni bo mogoče oceniti, ko se bo voda umaknila.
Drava je v prvem delu noči s 3300 m3
s pretoka prvič resno preiskusila številne vodne in energetske objekte, zgrajene po zadnjem tako obilnem pretoku v letu 1965. Obrambni zid na obrežju pred mestom Ptujem je zadržal vodo, da ni poplavila po najnižjih predelov starega mesta, zdržali so tudi nasipi ptujskega akumulacijskega jezera in zapornice jezu v Markovcih. Običajno prek njih steče 30m3/s vode v staro strugo proti Borlu in naprej do Ormoža, tokrat pa je mimo zapornic vanjo teklo 2500 kubičnih metrov, česar stara struga ni zdržala. V Markovcih, Stojncih, Muretincih, Mihovcih in še nekaj vaseh Ptujskega polja se je razlila in ogrozila dvajset stanovanjskih hiš, na haloški strani so jih morali evakuirati še pet. Na ptujskem območju je ponoči dežuralo 500 gasilcev in pripadnikov civilne zaščite, včeraj pa so reševali poplavljence in nadzirali razmere, tako da na poplavljenih območjih še niso začeli popisovati in ocenjevati škode. Voda v ptujskem in ormoškem omrežju je po najhujšem valu ostala neoporečna.
Redki poplavljeni Posavci računajo na sivo ekonomijo
Posavske občine so utrpele relativno malo škode. Dvema družinama v Ločah in Krški vasi je poplavilo stanovanjski del hiš, voda je zalila 20 kletnih prostorov. V Termah Čatež so zaradi zalitih strojnic zaprli zimsko termalno riviero in bazene v hotelu Čatež. Kmetijska zemljišča v regiji je v manjšem obsegu poplavila predvsem stoječa voda, ki po umiku za seboj ne pusti razdejanja.
Cestna infrastruktura v Posavju je ostala nedotaknjena, deroča voda praktično ni dosegla kmetijskih površin. V Termah Čatež je voda zalila strojnici zimske ter letne termalne riviere in hotela Čatež, podtalnica je vdrla v rastlinjake. Ocene škode še nimajo. V sevniški občini se je v Trnovcu sprožil plaz, v Boštanju je voda zalila eno klet. V Krškem so uspeli s črpalkami pred poplavami obvarovati stari del mesta, lani zgrajen nasip je zavaroval nogometno igrišče z umetno travo. Sava je manj preglavic kot v preteklosti povzročila tudi zato, ker je v okviru izgradnje HE Krško pol struge od jezovne zgradbe do starega mostu že poglobljeno. Dela na drugi polovici so zastala zaradi varčevalnih ukrepov države in še sreča je, da se je maksimalni pretok Save v noči na torek ustavil pri 3030 kubičnih metrih na sekundo (leta 2010 3600).
Dolvodno v brežiški občini sta Sava in podtalnica v Ločah zalili eno stanovanje, gasilsko-godbeni dom in okoli deset kleti. Krka, ki jo je zajezila Sava, je pred izlivom poplavila šest stanovanjskih hiš v Krški vasi, v petih primerih le kletne prostore. »Naj se pri meni ne oglasijo popisovalci škode. Posledice poplave ne bomo znova reševali z originalnimi računi in plačevali 25 do 30 odstotkov višje cene,« je ob obisku Dela dejal Robert Petan iz Krške vasi. Včeraj je v stanovanjskih prostorih imel 20 centimetrov vode. Leta 2010, ko je bila gladina vode približno 130 centimetrov višja, se je pri banki v dobri veri, da bo prejel državno denarno pomoč, zadolžil za 35.000 evrov. A ob povračilu škode s strani Zavarovalnice Triglav in prispevku brežiške občine v višini 1400 evrov preostalih sredstev kljub birokratsko zamudnem popisovanju škode ni prejel: »Živela siva ekonomija. Mene so poplave 2010 izučile.«
