Tiskane izdaje
Poenostavili naj bi postopke pri upravljanju stavb in s tem uredili odnose med etažnimi lastniki ter ne nazadnje zmanjšali obseg sodnih postopkov, pravijo predlagatelji. Sestavni del sprememb bo tudi izboljšanje inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakona. Osnutek je v javni obravnavi zgolj pičla dva tedna, do konca novembra.
Načrt za največ tri leta
Ena od predlaganih novosti se nanaša na načrt vzdrževanja stavbe. Doslej so ga pripravljali za največ petletno obdobje, po novem pa za največ tri leta. Tako bodo lahko načrti kakovostnejši, laže jih bo izvesti in tudi nadzorovati.
Ne bo več odločanja na ponovljenih zborih lastnikov. Torej bo odpadla nevarnost, da bi na ponovljenem zboru lahko v imenu vseh lastnikov odločala zgolj peščica navzočih, v skrajnem primeru celo en sam lastnik.
Pomembna novost zadeva rezervni sklad. Zdaj upravniki vodijo sredstva rezervnega sklada vseh hiš, ki jih upravljajo na enem, od poslovanja ločenem transakcijskem računu, po novem pa naj bi za vsako večstanovanjsko hišo odprli svoj račun za rezervni sklad. S tem bi se izognili netransparentnemu poslovanju, prelivanju denarja med posameznimi stavbami, nezakoniti uporabi sredstev, nepravilnemu vodenju knjigovodskih evidenc ..., prav tako zlorabi teh sredstev, če so bila nakazana neposredno na račun upravnika.
Na to rešitev je vezana še ena sprememba, ki bo zagotovo vznejevoljila lastnike hiš, ki so vzeli vajeti v svoje roke in delajo dobro: zakon ukinja možnost, da lahko funkcijo upravnika prevzame posamezni etažni lastnik. Ta ne more odpreti posebnega računa za vodenje sredstev rezervnega sklada.
Zmehčana pravila
Zmehčana so tudi določila o vpisu upravnika v register. Z določbo, da pravno razmerje med etažnimi lastniki in upravnikom učinkuje že pred vpisom v register in neodvisno od njega, hoče ministrstvo preprečiti negotovost in zmedo glede mandata za upravljanje v procesu zamenjave upravnika. Dejstvo, da je vpis bodisi nepravilen bodisi ni dokončen, ne pušča pravice staremu upravniku, da bi se obotavljal s primopredajo dokumentacije in rezervnega sklada ali še naprej zbiral denar in poravnaval obveznosti do dobaviteljev. Vse pravice in dolžnosti med upravnikom in etažnimi lastniki se začnejo in končajo s sklenitvijo oziroma odpovedjo pogodbe o upravljanju upravniških storitev.
Novo je tudi, da stanovanjski inšpektor kot prekrškovni organ lahko izreka globo v razponu. To pomeni, da ne bo več omejen le na izrekanje najnižje predpisane kazni. In ne nazadnje, zakon predvideva zaposlitev treh dodatnih inšpektorjev za stanovanjsko področje, kar bo v proračunu zahtevalo dodatnih 60.000 evrov na leto.
Etažni lastniki niso zadovoljni
Čeprav je rok za javno razpravo kratek, se je zainteresirana javnost že oglasila. Združenje etažnih lastnikov Slovenije (ZELS), nezadovoljno z medlostjo in obsegom popravkov zakona v poglavju o upravljanju (pisani naj bi bili na kožo upravnikom), predlaga kopico sprememb. Med drugim očita predlagatelju, da še vedno ni opredelil pojmov, kot so stanovanjske ali stanovanjsko-poslovne soseske, garažne hiše, kotlovnice ... Posledično še naprej niso jasno opredeljene naloge upravnika (ni mu, denimo, treba pripraviti načrta vzdrževanja teh delov), niti pristojnosti inšpekcijskega nadzora v zvezi z njimi.
Med ključnimi vzvodi za učinkovitejše delo upravnika predlagajo obvezni mandat: če upravnika imenuje investitor, naj bi bil mandat dvo-, sicer pa trileten. Jasno naj bi zapisali, da je naloga upravnika tudi izvajanje sklepov etažnih lastnikov, ker brez tega ni sankcij za ignoranco sklepov. Zakon bi moral poleg nalog upravniku določiti tudi pooblastila nadzornemu odboru. Precej konfliktov pa bi odpravili tudi, če bi v zakon zapisali, da upravnik ne more samovoljno sklepati pogodb s tretjimi osebami, izvajalci storitev, meni ZELS.
Podporo za svoje predloge je združenje že začelo iskati med parlamentarnimi strankami.
