Nekatere bolnišnice ne plačujejo sproti davkov in prispevkov

Brez posojil državne zakladnice bi se zdravstvo ustavilo. Minister Gantar: Interesi blokirajo sprejetje rešitev.

Objavljeno
30. avgust 2013 20.48
Ljubljana 28.5.2012, Tomaz Gantar foto: Tomi Lombar
Milena Zupanič, notranja politika
Milena Zupanič, notranja politika
Ljubljana – Slovenske bolnišnice bi v tem hipu potrebovale 86 milijonov evrov za poplačilo dolgov. Poleg tega so imele ob polletju pod črto še skoraj 10 milijonov primanjkljaja. Zdravstvu torej manjka 96 milijonov evrov. Če bi hotelo zlesti na zeleno vejo, pa še dodatnih 150 milijonov evrov.

Bolnišnice, ki so v najbolj kritičnem stanju, bodo septembra dobile kredit iz državne zakladnice, pri čemer bodo morale s sanacijskimi programi jamčiti, da ga bodo odplačale. Brez kredita bi se – tako smo razumeli ministra Tomaža Gantarja na današnji tiskovni konferenci – marsikje zdravstvena dejavnost septembra ustavila. Poleg navedenega imajo bolnišnice še 70 milijonov evrov dolgov iz preteklih let.

Osemnajst bolnišnic v minusu

Konec prvega polletja je pozitivno poslovalo osem bolnišnic, 18 pa s primanjkljajem. Po primanjkljaju so po besedah Elde Gregorič Rogelj z ministrstva za zdravje najbolj kritične bolnišnice Sežana, Trbovlje, Ptuj, Jesenice, Izola in psihiatrični bolnišnici Vojnik in Idrija. Po zneskih, ki jih poleg primanjkljaja bolnišnice še dolgujejo, pa UKC Ljubljana, Izola, Jesenice, UKC Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Slovenj Gradec in Ptuj.

Bolnišnice dolgujejo dobaviteljem skupaj 58 milijonov evrov, še 28 milijonov dolgov pa imajo, ker ne plačujejo davkov in prispevkov. S plačilom računov so tiste, ki so v finančni stiski, prisiljene odlašati vse dlje, pri čemer ravnajo tako, da najprej poplačajo dobavitelje, pozneje pa državne blagajne.

Velike finančne težave bolnišnic so posledica dejstva, da zdravstvena blagajna (ZZZS) znižuje cene zdravstvenih storitev. Zaradi pakta stabilnosti se je Slovenija v Bruslju obvezala, da mora ostati ZZZS v plusu, za dosego tega cilja so bili v zadnjih letih sprejeti ukrepi, po katerih dobijo bolnišnice letos že 350 milijonov evrov manj kot pred štirimi leti. »Edini, ki bo na koncu preživel, bo ZZZS,« je bil danes že malo obupan minister za zdravje Tomaž Gantar.

Nesmiselno varčevanje pri zaposlenih

Nekatere bolnišnice so se na zniževanje sredstev prilagodile, druge še ne popolnoma. Tako je skupni poslovni izid bolnišnic ob polletju kljub varčevalnim ukrepom celo malenkost boljši kot lani. Tistim, ki se jim je uspelo prilagoditi, so znižale stroške dela (skupaj za 2,6 odstotka), stroške materialov (4,09 odstotka) in amortizacije (23,3 odstotka). Načrt vlade, da se zmanjša število zaposlenih v javnem sektorju za odstotek na leto, je v bolnišnicah neuresničljiv in celo absurden. Minister je navedel primer UKC Ljubljana, ki je s povečanjem števila zaposlenih dosegel nižje stroške dela. Nadure in podjemne pogodbe so namreč dražje kot redne zaposlitve, se je izkazalo. Kljub očitkom o zaposlovanju v zdravstvu podatki Ajpesa kažejo, da se je število zaposlenih v zdravstvu v enem letu zmanjšalo za 47 oseb (0,2 odstotka), vendar mesečno niha in je bilo konec junija za 173 oseb (0,8 odstotka) višje kot konec decembra. Toda zdravijo seveda ljudje, ne aparati. »Če hočemo izkoristiti aparat, ga moramo uporabljati deset ur na dan. A poleg aparata mora biti zdravnik in drugo osebje, in te je treba plačati,« pravi minister.

Za posojilo v državni zakladnici je zaprosilo devet najbolj kritičnih bolnišnic. »Vsi se morajo zavedati, da denarja ni. Če hočejo še naprej zdraviti, morajo izvesti ukrepe,« je dejal Gantar. Če jih ne bodo, bodo v posameznih bolnišnicah ostali brez plač, mogoče bo »odletel« tudi kak direktor, je napovedal. Čeprav minister opozarja, da z denarjem, ki je na voljo za zdravstvo, Slovenija ne more ohraniti zdravstva na enaki ravni.

Razmerje političnih sil in drugih interesov v državi je takšno, da pripravljenih zakonov ne morejo sprejeti, je povedal minister. Upa, da mu bo prihodnji teden v koaliciji končno uspelo uskladiti intervencijski zakon za več denarja v zdravstvu, pripravljen ima zakon o zdravstveni dejavnosti, do konca leta še zakon o zavarovanju. V njem se bo odločalo, ali bomo imeli eno ali več obveznih zavarovalnic in ali bomo sedanje dopolnilno zavarovanje spremenili v dodatno obvezno zavarovanje. Upori proti vsem potezam prihajajo iz vseh smeri, smo razumeli ministra, tako da sploh ne upa napovedati, kaj bo. Zdravstvu ne manjka »le« 96 milijonov evrov, ampak več. »Predvidevam, da bi zdravstvo potrebovalo še približno 150 milijonov evrov za normalno delovanje,« je ocenil Samo Fakin, direktor ZZZS.