Tiskane izdaje
Celje – II. osnovna šola Celje ima v povprečju v razredih po 26,44 učenca in je s tem najbolj zasedena šola v državi. V 66 oddelkih presegajo normativnih 28 učencev na razred, približno 40 odstotkov šol pa ima v razredih manj kot 15 učencev. Ministrstvo pripravlja racionalizacijo, toda v Svizu imajo pomisleke.
»Na naši šoli je res gneča. Za najmlajše učence je to precej stresno, verjetno tudi za učitelje,« je razlagala mama prvošolke iz II. osnovne šole Celje, ki nas je opozorila na težavo prezasedenih oddelkov. V letošnjem šolskem letu je v 40 osnovnih šolah po Sloveniji 66 nadnormativnih oddelkov, torej je v njih več kot 28 učencev, vendar ne več kot 30. Celjska II. osnovna šola ima štiri oddelke nad normativom, v prihodnje jih bo, kot kaže demografska slika, še več. To pomeni, da bo že tako prepolna šola še bolj zasedena. Za učitelje to ne bi smel biti problem, je povedal ravnatelj Igor Topole: »Smo profesionalci, a posamezen učenec od učitelja vendarle dobi manj, če je otrok v razredu več in se učitelj ne more posvečati vsakemu posebej. Zato se sprašujem, ali so naši otroci toliko manj vredni.«
Občine ne zmorejo same
Topole opozarja, da pri njih ne bi bila rešitev še en oddelek v posameznem letniku: »Šola je premajhna. Samo v enem šolskem letu bi lahko imeli tri oddelke, kasneje pa ne več, ker jih ne bi imeli kam dati. V dogovoru z občino se potrudimo, da imamo vsako leto dva oddelka. Vendarle bo morala občina nekaj storiti: ali zgraditi prizidek ali postaviti bivalne kontejnerje.«
Na celjski občini odgovarjajo, da sami ne bodo zmogli zagotavljati dodatnih prostorov, tudi če bi ministrstvo odobrilo dodatne oddelke: »Demografska rast bo v prihodnjih šolskih letih problematiko vpisa povečala. Na to dodatno vpliva vse večje število otrok s posebnimi potrebami, ki imajo odločbe o usmeritvi in zaradi katerih se število dovoljenih učencev v posameznem oddelku zmanjša. Ministrstvo oziroma država prostorskega problema, ki bo posledica vsega tega, ne bo moglo prepustiti v reševanje zgolj lokalnim skupnostim, ki so odgovorne za zagotavljanje šolskega prostora in ki jim po drugi strani hkrati zmanjšuje sredstva.«
Celje ni edina občina, ki se v zadnjem času srečuje s tem problemom, zato podobno odgovarjajo tudi v Skupnosti občin Slovenije. Dodajajo, da povečanje števila otrok ne bo stalno: »Vpis se bo v letu 2019/2020 zmanjšal. Samo v MO Maribor bo v osnovnih šolah 864 otrok manj, v MO Ljubljana celo 2421 manj. Zato menimo, da so potrebne spremembe sistemske narave, in investicije v dodatno infrastrukturo, ki bo čez pet let prazna, niso smiselne.«
MDS: prostor za varčevanje
Osnovne šole se zadnjih nekaj let precej polnijo, kar je posledica povečevanja števila rojstev od leta 2003, ko se je rodilo najmanj otrok v slovenski zgodovini. Mednarodni denarni sklad (MDS), ki je po naročilu finančnega ministrstva preverjal, kje so še rezerve za varčevanje tudi na področju šolstva, je zajel podatke od leta 2000 do 2012, to pa je prav obdobje, ko so v šolo vstopali otroci, rojeni v letih, ki so bila po številu rojenih otrok najšibkejša.
MDS je na podlagi teh podatkov ugotovil, da je strošek Slovenije za izobraževanje četrti najvišji v Evropski uniji. Tudi MDS je opazil, da je rodnost v obravnavanih letih padla, da pa se je zaposlovanje na področju izobraževanja vendarle večalo. Medtem ko je bilo v osnovnih šolah enajst odstotkov otrok manj, se je število učiteljev med letoma 2000 in 2012 povečalo za 14 odstotkov. Število učencev na učitelja je tako pod povprečjem EU in OECD, zato MDS svetuje, da bi združevali manjše šole in premeščali učitelje na območja, kjer je večje povpraševanje, ter povečali število učencev na učitelja.
MDS je ocenil, da je sistem premalo odziven prav na demografske spremembe, in predlagal optimizacijo šolske mreže s poudarkom na vprašanju o prezasedenosti šol, ki niso geografsko izolirane. Predlagali so še, da bi učitelji več časa preživeli v razredu, saj je njihovih 22 ur krepko pod evropskim povprečjem. Manj neposrednega stika z učenci imajo le še v Grčiji, Estoniji in na Madžarskem.
Sviz proti ugotovitvam MDS
Sviz je predloge MDS pričakovano ostro zavrnil in od vlade zahteval, naj s poročila, ki ga je na podlagi analize MDS pripravila delovna skupina vlade, umakne oznako interno, da se bo lahko javnost seznanila z ukrepi, ki jih predlaga vlada za racionalizacijo v izobraževanju. V Svizu menijo, da število otrok v razredih ne sme biti večje: »Delo v razredih z več učenci je zahtevnejše in bolj stresno, manj je časa za individualizacijo in poglobljeno delo s posameznimi učenci, ki bi morda potrebovali dodatne razlage. /.../ V javnem sektorju je bilo že doslej največ rezov prav v izobraževanju, učiteljev ni mogoče bolj obremeniti, ne da bi trpela kakovost.« MDS se je obregnil tudi ob to. Slovenija namreč porabi odstotek BDP za izobraževanje več kot države, v katerih učenci dosegajo podobne rezultate na testih Pisa kot slovenski otroci.
Kakšni bodo vladni ukrepi na področju izobraževanja, pa ne bodo budno spremljali le v šolah, ampak tudi v manjših krajih. Čeprav so šole morda tam po MDS ekonomsko popolnoma neučinkovite, so dostikrat edine, ki kraj še držijo skupaj in zaradi katerih mladi na bolj odmaknjenih območjih sploh ostanejo. V Osilnici si tako ne predstavljajo, da bi jim šolo zaprli, četudi jo obiskujejo le trije učenci. Ti bi imeli sicer do najbližje šole 25 kilometrov. Šolske prevoze plačujejo občine.
