Nekateri otroci bi morda lahko preživeli

Ljubljana – Današnje javne predstavitve poročila o nadzoru nad programom srčne kirurgije sta se udeležila tudi Nataša in Slavko Kostanjevec, starša otroka, ki bi, če bi bile v kliničnem centru razmere urejene, morda lahko preživel.

Okoliščine smrti sina Kostanjevčevih in smrti še treh otrok so že predane tožilcu zbornice, ki bo po opravljenem delu lahko zahteval tudi odvzem licence odgovornim. Do takrat pa predsednik zbornice Andrej Možina poziva ministrstvo za zdravje in vodstvo UKC, naj čim prej zagotovita društvom staršev, da je sedanji program srčne kirurgije varen. Program, ki je deloval med letoma 2007–2014, je naredil izjemno škodo, navaja Možina. Povedal je, da so bili pred objavo poročila izpostavljeni pritiskom in klicem in se spoprijemali s strokovnimi razhajanji. »Po večletni agoniji smo s poročilom dobili ogledalo v mednarodnem prostoru.

Verjamem, da se bo marsikdo pogledal vanj in mu podoba ne bo všeč, a verjamem tudi, da bodo mnogi uvideli, da je poročilo dobronamerno in da tudi z njegovo pomočjo spremenimo stvari na način, da v nadaljevanju obdržimo program otroške srčne krirugije v Ljubljani,« je bil jasen predsednik.

Po sledeh izgubljene dokumentacije

Poročali smo že, da iz poročila, ki so ga danes objavili na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije, izhaja, da je bila varnost otrok v program otroške srčne kirurgije resno ogrožena, da je bilo vodstvo UKC več let seznanjeno z razmerami in jih omalovaževalo in da nosi odgovornost, ker ni preverilo dvomov o rezultatih operacij. V bazah se podatki o njihovem številu razlikujejo, zato zanesljive analize komisija ni mogla opraviti. Poleg tega manjka ali pa je založene več kot 15 odstotkov dokumentacije. »Za ugotovitev dokončne resnice se mora ta najti,« je bil jasen Možina. Pravi, da bodo naredili vse, da bodo pridobili vse podatke: »Ne smemo si privoščiti, da bi bilo delo opravljeno na pol.« Upajmo, da bo zbornica tokrat res naredila vse. Vedeti je treba, da so bili glavni akterji zbornice o problemih v programu prvič seznanjeni že v začetku leta 2012 pa leto kasneje po tem, ko je KPK objavila ugotovitve glede kardiokirurškega programa v UKC.

Poziv k nadzoru

Mednarodna komisija je bila izjemno nejevoljna, ko je ugotovila, da podatkov o operacijah ni in da so jih morali njeni člani sami vnašati v bazo evropskega združenja torakalnih kirurgov, saj to spada med obveznosti UKC. Njeni člani so izpostavili še, da je do ključnih zapletov vodilo to, da je bil izkušen kirurg v ustanovi navzoč le nekaj dni na mesec, premalo izkušena šolajoča se kirurga pa nista mogla sama nositi odgovornosti za težke odločitve …

Zbornica ministrstvu predlaga, naj opravi nadzor vodenja kakovosti programa, naj se raziščejo okoliščine manjkajoče dokumentacije, v prihodnosti pa obljublja okrepitev izobraževanja. Ministrstvo je že obljubilo ukrepe, odzvali pa so se tudi v UKC, češ da so se določene spremembe na programu že zgodile. Nekdanja strokovna direktorica UKC Brigita Drnovšek Olup poročilo ocenjuje za ne povsem objektivno in poudarja, da so se ves čas trudili rešiti iz zapletenih razmer, Simon Vrhunec, nekdanji generalni direktor UKC, pa izpostavlja, da mu je žal za vsakega pacienta, ki mu niso mogli pomagati.