Nekateri prezrti brez pravega razloga

Ljubljana – Rešitve v veliki meri podpiramo, je najbolj pogost odziv na del protikoronskega paketa za zaposlenost in prejemke državljanov, ki naj bi šel ta teden v parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. Vrstijo pa se tudi opozorila o nejasnostih in spregledanih skupinah.

Zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS DZ) je na 33 straneh pripomb med drugim opozorila, da se v predlogu zakona istovrstna vsebina opredeljuje na različne načine, kar ne zagotavlja enake obravnave primerljivih položajev. Ugotavlja, da je dokument v več delih nedoločen in s preohlapnimi opredelitvami.

Na primer, določba, da prejmejo 150 evrov dodatka vsi redni študenti, je nejasna, saj zakon o visokem šolstvu ne pozna termina redni študent. Če se nanaša na tiste, ki so vpisani v redni študij, pa je diskriminatorna do študentov, ki so vpisani v izredni študij, izpostavljajo.

Iz zakonodajnega gradiva ni razvidno, na podlagi katerih kriterijev naj bi se znižale plače le za nekatere kategorije funkcionarjev, dodatno pa je treba utemeljiti tudi razloge za predlaganih 30 odstotkov znižanja.

Delodajalcem je država podala roko s tem, da bo za delavce na čakanju in tiste, ki ne morejo delati zaradi višje sile, krila vse prispevke in nadomestilo plač v višini 80 odstotkov plače – kar pa ne sme biti manj kot 700 evrov, a hkrati tudi ne več od povprečne plače, ki je januarja znašala 1172 evrov neto. ZPS DZ v mnenju piše, da ni utemeljitve za to zgornjo mejo.


Sindikati pa zahtevajo jasno prepoved odpuščanja delavcev, vezano na ukrep sofinanciranja nadomestila. Do te pomoči za prispevke in nadomestila ne bo upravičen neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov, in tisti, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost. Obe omejitvi se zdita ZPS DZ arbitrarni.

Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, do katerega bodo upravičeni javni uslužbenci, ki so zaradi opravljanja dela nadpovprečno izpostavljeni tveganju oziroma so prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, lahko znaša do 100 odstotkov osnovne plače, pri čemer se preveč prepušča predstojnikom, ocenjuje ZPS DZ.


V zasebnem sektorju pa naj bi vsak zaposleni, ki v tem času dela in ima osnovno bruto plačo nižjo od 2820 evrov, dobil 200 evrov dodatka, ki ga izplača delodajalec iz sredstev, ki mu ostanejo, ker država krije pokojninsko zavarovanje delavca. Na to imajo pripombe pri Gospodarski zbornici Slovenije, generalna direktorica Sonja Šmuc pravi, da bi morali upoštevati ogroženost in preobremenjenost posameznikov.

Čeprav je za samozaposlene zdaj višji temeljni dohodek – 700 evrov – od prvotnega osnutka, pa je nekaj problematičnih točk: kako bo nekdo, ki ima izrazito projektno ali sezonsko delo, kot denimo turistični vodniki, dokazal, da je imel aprila pol manj prihodkov, če je februarja »mrtev mesec«?


Borut Brezar iz Gibanja za dostojno delo opozarja, da več kulturnih delavcev dobi plačila z zamikom in bi se lahko zgodilo, da prav v februarju ne bi bilo nobenega nakazila. Kako bodo računali za nekoga, ki je bil do marca na starševskem dopustu? Predlaga, da bi bilo merilo daljše časovno obdobje.



»Ukrepi, predvideni za samozaposlene, naj se uporabljajo tudi za dijake in študente, ki delo opravljajo na podlagi izdanih študentskih napotnic, in za delavce, ki opravljajo delo na podlagi pogodb civilnega prava. Ti so povsem prezrti. V sorazmernem deležu naj velja tudi za popoldanske s. p.,« je stališče Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Marsikateri samozaposleni pa se sprašuje, zakaj bi moral dokazovati izpad, če se preživlja z dejavnostjo, katere opravljanje je vlada prepovedala. Ni jasno tudi, kaj bo s tistimi, ki so te dni zaprli dejavnost.