Nekdanji generalni sekretar vlade ni več sodnik

Sodnik Darko Krašovec, ki je sredi septembra odstopil z mesta generalnega sekretarja vlade, potem ko se je znašel v disciplinskem postopku zaradi etičnih kršitev v enem izmed sodnih postopkov, ko je zastopal svojo ženo, in ko je zaradi dvomov o nepristranskosti sodniških odločitev zahteval izločitev vseh slovenskih sodnikov, je po naših podatkih zapustil tudi sodniške vrste.

Iz sodnega sveta so nam odgovorili, da so na svoji 81. seji 13. oktobra odločali o prenehanju sodniške funkcije Krašovcu. Ker temu odločba sodnega sveta še ni bila vročena in ni pravnomočna, nam neuradnih informacij o njegovem izstopu iz sodniških vrst niso hoteli potrditi. Vendar se je po naših zanesljivih podatkih Krašovec sam odpovedal sodniški službi, zato drugačna odločitev, kot da mu je posledično prenehala sodniška funkcija, niti ni mogoča.

Zahteval izločitev vseh sodnikov

Krašovec, ki je bil pred nastopom vladne funkcije okrožni sodnik ljubljanskega delovnega in socialnega sodišča, naj bi ravnal sporno, ko je avgusta lani kot zastopnik podjetja A Pohištvo, ki je v posredni lasti njegove žene Anite Krašovec, zaradi spora podjetja z državo v zvezi s šestimi kmetijskimi parcelami zahteval izločitev vseh sodnikov v državi. Na domžalsko okrajno sodišče, kjer poteka omenjena pravda, je namreč kot pooblaščenec družbe vložil predlog za izločitev vseh sodišč, sodnikov in sodnic v Sloveniji, češ da noben sodnik in nobeno sodišče, ki ga je ustanovila država, »ne izpolnjuje kriterija neodvisnosti in nepristranskosti«. Vrhovno sodišče, ki mu je okrajno sodišče posredovalo Krašovčev predlog, je tak predlog aprila zavrnilo z ugotovitvijo, da so Krašovčeve navedbe absurdne in »v najboljšem primeru rezultat popolnega nepoznavanja vloge sodnika. Predlog za generalno izločitev vseh sodnikov na vseh sodiščih pa je popolnoma zgrešen,« so zapisali.

Sodni svet je zaradi takih izjav dal pobudo za uvedbo disciplinskega postopka proti njemu, za mnenje pa je zaprosil tudi komisijo za etiko in integriteto sodnega sveta. Ta je sprejela načelno mnenje, iz katerega je razvidno, da načela kodeksa sodniške etike zavezujejo tudi sodnika, ki mu sodniška funkcija miruje. In čeprav je komisija menila, da ravnanje sodnika, ki je v času mirovanja sodniške funkcije v pravdnem postopku po ženinem pooblastilu zastopal gospodarsko družbo, ki je posredno v večinski skupni lasti sodnika in žene, samo po sebi ni v nasprotju s kodeksom sodniške etike, pod pogojem, da sodnik pri tem ne krni ugleda in dostojanstva sodstva, so po mnenju komisije sporne izjave, da med tisoč sodniki v državi ni takšnega, ki bi lahko nepristransko odločal. Take izjave po mnenju komisije pomenijo krnitev ugleda in dostojanstva sodstva in niso v skladu z načeli kodeksa sodniške etike ne glede na to, da gre za človeka, ki mu sodniška funkcija miruje.

Disciplinski postopek

Disciplinska tožilka vrhovna sodnica Kristina Ožbolt je uvedla disciplinski postopek na predlog sodnega sveta, ki je ugotovil, da je Krašovec krnil ugled in dostojanstvo sodstva, ko je kot pooblaščenec zastopal gospodarsko družbo, ki je v večinski lasti njegove žene, krnil pa zato, ker je o sodstvu dajal absurdne trditve. Približno sočasno z uvedbo disciplinskega postopka je Krašovec ponudil odstop premieru Miru Cerarju. Ta je, kot je takrat pojasnil, odstop sprejel zato, da bi po javnih očitkih na njegov račun razbremenil delo generalnega sekretariata in vlade, sicer pa meni, da je Krašovec svoje delo opravljal dobro, profesionalno in vestno.

Na vrhovnem sodišču, kjer pravijo, da s podatkom o prenehanju sodniške funkcije niso seznanjeni, skopo odgovarjajo le, da disciplinski postopek še ni končan. A če je Krašovec izstopil iz sodniških vrst, tudi izid disciplinskega postopka ni več relevanten.