Nekdanji podžupan ponuja občini inkubator

Revitalizacija industrijske cone: Snnig predlagal občini milijonski posel, razpis verjetno le formalnost.

Objavljeno
04. junij 2015 08.56
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Slovenj Gradec – Nekdanji prevaljski podžupan Zdravko Fajmut je skupaj z dvema partnerjema Mestni občini Slovenj Gradec ponudil javno-zasebno partnerstvo, v katerem bi obnovili zapuščene hale v stari industrijski coni pod gradom in jih po ugodni ceni ponudili podjetnikom. Na občini so navdušeni, v ta namen ustanovljena družba Snnig pa bi svoj delež financirala s krediti. Občina bi jim najemnino plačevala 33 let.

Družba Snnig je bila pred dvema letoma ustanovljena prav z namenom, da odkupi, predela in trži opuščene proizvodne prostore v industrijski coni pod gradom. Zemljišča – nekdanjo halo Nove opreme in staro vojašnico – so od bank kupili novembra lani, kot pojasnjuje prokurist Snniga Zdravko Fajmut, s posojili, ki so jih najeli družbeniki kot fizične osebe in družba sama v tujini. Poleg Fajmuta je v Snnigu, ki ima 7500 evrov osnovnega kapitala, kot družbenik in direktor naveden še Zlatko Kuzmič, po Fajmutovih besedah pa imata še tretjega, tihega partnerja, ki ga noče razkriti.

Občina bi prispevala 1,5 milijona evrov

Mestni občini je Snnig predlagal javno-zasebno partnerstvo, v katerem bi sam vložil kupljene nepremičnine, priskrbel zahtevana dovoljenja in poskrbel za rušitev stare vojašnice, MOSG pa bi financirala novo prometno ureditev območja, prenovo hale in gradnjo skupnih servisnih prostorov (garderobe, sanitarije, kopalnice, jedilnica ...). Snnig svoj vložek ceni na 1,6 milijona evrov, od občine pričakujejo še 1,5 milijona.

»Ob nakupu 14.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin je bila naša prvotna zamisel, da jih preuredimo v manjše enote po 125 kvadratnih metrov ali več ter jih ponudimo najemnikom ali kupcem po sistemu etažne lastnine,« pojasnjuje Zdravko Fajmut. »Najprej smo nameravali projekt izpeljati sami, a smo ugotovili, da zahteva dodatno investicijo, zato smo se povezali z občino, saj smo poznali županov program in državno usmeritev, da bo denar namenjala v revitalizacijo obstoječih con namesto v novogradnje.« Tako so projekt po pogovorih z občino dopolnili, ta pa bo na Snnigov predlog začela postopke za javno-zasebno partnerstvo.

Ugodna najemnina za podjetnike

Čeprav je posel, kot kaže, že zagotovljen in se mora Snnig le še prijaviti na razpis, direktorica občinske uprave Vesna Kozlar poudarja, da morajo v javnem razpisu »pustiti odprto možnost novogradnje, uporabe drugih proizvodnih prostorov, ki v občini niso zasedeni (na primer stavba Zipo), ali pa možnost, da svoje proizvodne prostore ponudi kakšno drugo podjetje«. Te možnosti so malo verjetne, drugi ponudniki pa bi tudi težko dosegli tako nizko ceno, kot jo v primeru posla z občino ponuja Snnig.

Za najem kvadratnega metra proizvodnega inkubatorja podjetnikom napovedujejo 1,16 evra najemnine, za odkup pa 268 evrov na kvadratni meter. »V primeru nepovratnih sredstev objektov pet let ne smemo prodati, lahko pa sklenemo pogodbe, s katerimi se petletna najemnina spremeni v aro za poznejši odkup,« je dejal Fajmut.

Inkubator odprt julija 2016

Snnigov investicijski načrt kot pogoj za nizke cene za podjetnike navaja tudi, da mora občina nepremičnine odkupiti, letna najemnina 93.000 evrov (brez obratovalnih stroškov) pa bi se spremenila v obročno odplačilo, ki bi ga občina plačevala 33 let. Kozlarjeva navaja tudi možnost odkupa in 15-letno koncesijsko dobo. »Junija bomo na sestanku z ministrstvi glede javno-zasebnih partnerstev razjasnili, kako bodo ti projekti v prihodnji finančni perspektivi potekali. Od tega bo odvisno tudi, kako bomo zastavili ta odlok.« Fajmut zagotavlja, da bodo projekt v vsakem primeru izpeljali, inkubator pa bi začel obratovati julija 2016. Na vprašanje o potencialnih najemnikih omenja tuje interesente in lesarsko šolo: »Z uresničitvijo projekta se realno pričakuje razvoj oziroma povečana proizvodnja končnih lesnih proizvodov in ponovna vzpostavitev celotne verige lesne predelave od hloda do končnega izdelka, povpraševanje po visoko strokovnih kadrih pa bo spodbudilo mlade za izobraževanje na programih lesarskih šol.«