Družba Snnig je bila pred dvema letoma ustanovljena prav z namenom, da odkupi, predela in trži opuščene proizvodne prostore v industrijski coni pod gradom. Zemljišča – nekdanjo halo Nove opreme in staro vojašnico – so od bank kupili novembra lani, kot pojasnjuje prokurist Snniga Zdravko Fajmut, s posojili, ki so jih najeli družbeniki kot fizične osebe in družba sama v tujini. Poleg Fajmuta je v Snnigu, ki ima 7500 evrov osnovnega kapitala, kot družbenik in direktor naveden še Zlatko Kuzmič, po Fajmutovih besedah pa imata še tretjega, tihega partnerja, ki ga noče razkriti.
Občina bi prispevala
»Ob nakupu 14.000 kvadratnih metrov proizvodnih površin je bila naša prvotna zamisel, da jih preuredimo v manjše enote po 125 kvadratnih metrov ali več ter jih ponudimo najemnikom ali kupcem po sistemu etažne lastnine,« pojasnjuje Zdravko Fajmut. »Najprej smo nameravali projekt izpeljati sami, a smo ugotovili, da zahteva dodatno investicijo, zato smo se povezali z občino, saj smo poznali županov program in državno usmeritev, da bo denar namenjala v revitalizacijo obstoječih con namesto v novogradnje.« Tako so projekt po pogovorih z občino dopolnili, ta pa bo na Snnigov predlog začela postopke za javno-zasebno partnerstvo.
Ugodna najemnina
Za najem kvadratnega metra proizvodnega inkubatorja podjetnikom napovedujejo 1,16 evra najemnine, za odkup pa 268 evrov na kvadratni meter. »V primeru nepovratnih sredstev objektov pet let ne smemo prodati, lahko pa sklenemo pogodbe, s katerimi se petletna najemnina spremeni v aro za poznejši odkup,« je dejal Fajmut.
Inkubator odprt julija 2016
Snnigov investicijski načrt kot pogoj za nizke cene za podjetnike navaja tudi, da mora občina nepremičnine odkupiti, letna najemnina 93.000 evrov (brez obratovalnih stroškov) pa bi se spremenila v obročno odplačilo, ki bi ga občina plačevala 33 let. Kozlarjeva navaja tudi možnost odkupa in 15-letno koncesijsko dobo. »Junija bomo na sestanku z ministrstvi glede javno-zasebnih partnerstev razjasnili, kako bodo ti projekti v prihodnji finančni perspektivi potekali. Od tega bo odvisno tudi, kako bomo zastavili ta odlok.« Fajmut zagotavlja, da bodo projekt v vsakem primeru izpeljali, inkubator pa bi začel obratovati julija 2016. Na vprašanje o potencialnih najemnikih omenja tuje interesente in lesarsko šolo: »Z uresničitvijo projekta se realno pričakuje razvoj oziroma povečana proizvodnja končnih lesnih proizvodov in ponovna vzpostavitev celotne verige lesne predelave od hloda do končnega izdelka, povpraševanje po visoko strokovnih kadrih pa bo spodbudilo mlade za izobraževanje na programih lesarskih šol.«