Tiskane izdaje
Ljubljana – Po besedah ministra Dorjana Marušiča bo to zagotovilo vzdržnost sistema tudi prihodnje leto. Samo Fakin, generalni direktor zdravstvene blagajne (ZZZS), pa pravi, da to ne zadostuje.
Nov paket varčevanja v zdravstvu
Stališči ministra Dorjana Marušiča in direktorja ZZZS Sama Fakina do vodenja zdravstvenega sistema sta precej različni. Ukrepov, ki jih je sprejemala vlada v letih 2009, 2010 in 2011 Fakin ni upošteval, je danes opozoril Marušič. Tudi zato je nastala sedanja zagata glede zdravstvene blagajne. Fakin trdi drugače.
Samo Fakin je predlagal rebalans finančnega načrta (sprejela ga je skupščina ZZZS), ki je predvidel pavšalno znižanje sredstev bolnišnicam, a ga je vlada zavrnila. Marušič je zdaj pripravil zelo natančno usmerjene varčevalne ukrepe, s katerimi bo sistem prihranil 12,2 milijona evrov letos, prihodnje leto pa 25 milijonov. Kakšni so?
Draga biološka bolnišnična zdravila bodo po novem plačana po dejanski porabi, in ne pavšalno (osem milijonov evrov prihranka v dveh letih). V plačilu zdravstvenih storitev bo zajetega nekoliko manj administrativno-tehničnega kadra (1,2 milijona evrov prihranka na leto).
Spremenjen bo standard za dialize (tri milijone). Zdravstveni domovi in bolnišnice bodo dobili manj denarja za dežurno službo (3,8 milijona), dežuranje pa sploh ne bo več vračunano za zdravljenje, ki traja manj kot 24 ur (4,2 milijona). Manj denarja bo namenjenega psihiatričnim bolnišnicam (1,6 milijona), 70 odstotkov cene bo priznane tistim bolnišnicam, ki nimajo ločenega akutnega in neakutnega oddelka (1,1 milijona), pet odstotkov manj denarja pa bo za terciar (1,8 milijona).
Prihodnje leto bodo iz naslova 12,8 milijona prihrankov več denarja prejele psihiatrične ambulante in skupnostna psihiatrija, uvedene bodo dodatne specialistične ambulante, ruralne in referenčne ambulante, ter nove tehnologije, predvideva aneks številka 3.
»Koraki gredo v pravo smer, a jih je premalo,« je danes ocenil Samo Fakin, ki je pričakoval za še dodatnih 18 milijonov varčevalnih ukrepov. »Vlada bi lahko takoj s sklepom odločila, da bo specializacije in raziskovanje v zdravstvu plačal splošni državni proračun.
To pomeni 80 milijonov evrov in zdravstvena blagajna bi bila rešena,« je danes dejal Fakin. Navedena stroška je prenesla na zdravstveno blagajno vlada Janeza Janše v času ministra Andreja Bručana (leta 2006), ko je bila država v največji konjunkturi. Takih vdorov je bilo še več, na primer DDV. Zdaj se to maščuje. Blagajna bo – tako Fakin – poslovno leto dočakala z 18 milijoni evrov izgube. Kaj narediti?
»Kratkoročno lahko znižamo cene zdravstvenih storitev. Dolgoročno pa potrebujemo sistemske ukrepe: iz zdravstvene blagajne je treba odstraniti vse naštete stroške, ki niso zdravstveni,« meni Fakin. To bo seveda počakalo prihodnjo vlado.
