Nekoč najbolj čaščeni politiki, 
danes nobelovci

Ljubljana – Ob predstavljanju pomembnežev vseh vrst je posebno pomemben podatek, da so častni doktorji te ali one univerze. Vrednost naslova se povečuje z ugledom univerze, po drugi strani pa se tudi vrednost univerze povečuje z ugledom njenih častnih doktorjev. Nekoč je bilo malo univerz in zato tudi malo častnih doktorjev. Danes, ob inflaciji univerz, častnim doktoratom ni več mogoče slediti, javnost po navadi izve samo za tiste, ki so podeljeni najslavnejšim častnim doktorjem. Tudi na naših univerzah so med častne doktorje uvrstili nekaj osebnosti svetovnega ugleda – častni doktorji ljubljanske univerze (UL) so tudi Noam Chomsky, Umberto Eco ter nobelovca Jean-Marie Lehn in Joseph E. Stiglitz, letošnji častni doktor UL pa bo po naslov prišel predvidoma šele prihodnjo pomlad. Naše univerze se za podelitev častnih doktoratov odločajo na podlagi posebnih pravilnikov, ki obsegajo še njihove druge nagrade in priznanja. V pravilniku Univerze v Mariboru piše, da se naslov častnega doktorja podeljuje za »izjemne in vrhunske dosežke v znanosti, izobraževanju, umetnosti, kulturi in na drugih področjih, povezanih z visokošolsko dejavnostjo«.

Prvi častni doktorat na ljubljanski univerzi je bil podeljen ob njeni desetletnici, torej leta 1929, dobil ga je eden od njenih ustanoviteljev Danilo Majaron. UL je večino častnih doktoratov namenila zelo uglednim domačim in tujim znanstvenikom in umetnikom, ki so pripomogli k razvoju te univerze. Po drugi strani pa je univerza podelila tudi nekaj bolj ali manj dvomljivih častnih doktoratov aktualnim politikom – večinoma so jim jih delili ob okroglih obletnicah UL –, med temi je bil prvi predvojni politik Anton Korošec. Toda teh častnih doktoratov ne gre metati v en koš. UL je lahko upravičeno ponosna, da je leta 1941, tik pred okupacijo in svojo junaško smrtjo, njen častni doktorat dobil legendarni ljubljanski župan Ivan Hribar.

Tudi mariborska univerza (UM) ima že precej častnih doktorjev. Prvič so častne doktorate podelili leta 1979, in to kar tri hkrati. Dobili so jih takratni politik Sergej Kraigher, z njim pa še dr. Albert Struna in akademik Bratko Kreft. Dvakrat so s častnim doktoratom počastili ugledni cerkveni osebnosti – dr. Antona Trstenjaka in dr. Alojza Šuštarja, v obeh primerih so nesporne tudi njune znanstvene zasluge. Trstenjak ter politika Sergej Kraigher in Anton Vratuša so dobili častni doktorat tako na ljubljanski kot mariborski univerzi. Med dobitniki častnih doktoratov naše najstarejše univerze je tudi nekaj njenih rektorjev, med njimi je prvi rektor te univerze prof. dr. Josip Plemelj. Po drugi strani pa je med častnimi doktorji mariborske univerze eden od rektorjev UL, v tekstu že omenjeni prof. dr. Albert Struna, niso pa tako počastili prvega rektorja in soustanovitelja UM prof. dr. Vladimirja Bračiča.

Zelo očitno je, da so naše univerze podeljevale politikom častne doktorate v obdobjih, ko so bili politični pritiski na avtonomnost univerz. Univerza v Ljubljani je omejevanje svoje svobode najbolj jasno pokazala s političnimi preimenovanji – pred drugo svetovno vojno se je uradno imenovala Univerza kralja Aleksandra I. v Ljubljani, od leta 1979 do 1990 pa Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani.

Menda pa je zelo malo možnosti, da bi častni doktorat naših univerz dobil kdo od naših zdajšnjih politikov. So pa bili nekateri od teh te časti deležni v tujini, Milan Kučan, na primer, je leta 2001, ko je bil predsednik države, prejel častni doktorat Univerze v Clevelendu.