Ljubljana – Slovenski transport je (zaradi nelojalne tuje in domače črne konkurence) v zelo podrejenem položaju in lahko ugasne, napoveduje predsednik prometne sekcije v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) Andrej Klobasa in »obljublja«, da bodo v primeru neukrepanja nove vlade prevozniki že znali opozoriti nase.
Pri nas je cena prevozov tudi pod enim evrom na kilometer, morala pa bi biti nad 1,60 evra. V Nemčiji je na primer 1,85, navaja Andrej Klobasa. Dodaten problem so stroški dela. Ob plači 1350 evrov v Avstriji dobi zaposleni v Sloveniji 200 evrov manj. Če bi bili prispevki nižji, je prepričan Klobasa, ljudje ne bi bežali v tujino – prevozniki na Slovaško, na primer.
Glavni problem so tuji prevozniki iz držav zunaj EU in hrvaški prevozniki, ki opravljajo kabotažo (prevozi med nedomicilnimi državami, torej v primeru hrvaških prevoznikov iz na primer Luke Koper v Nemčijo). Nad temi je po besedah Andreja Klobase premalo nadzora oziroma ta ni učinkovit. Od 4600 carinskih nadzorov so inšpektorji večino opozorili, le 30 pa kaznovali. Seveda tuji prevozniki lahko opravljajo storitve v Sloveniji, vendar morajo spoštovati slovenska pravila. V resnici imajo številne tuje družbe tu le poštne predale, ti pa ne plačujejo davkov.
Problem nelojalne konkurence je vsekakor težava številka ena v prevozništvu, priznava tudi direktor Združenja za promet pri GZS Robert Sever in dodaja, da ne gre samo za tujo, temveč tudi za domačo nelojalno konkurenco. V prvi vrsti gre za zaposlovanje in izplačevanje dela plače voznikom na črno, izogibanje plačevanju prispevkov in dajatev ter posledično ponujanje dampinških cen prevozov.
Zbornice si prizadevajo, da bi zadevo spravili na normalno raven tudi s poostreno kontrolo, poudarja Sever. Poleg tega so se pred časom začeli tudi pogovori s sindikalno stranjo, predvsem na področju vse večjega pojava izkoriščanja delavcev voznikov. Ambicija je tudi, da se podpiše panožna kolektivna pogodba za cestno prevozništvo, ki že dobro desetletje ni veljavna.
Sindikati naj povejo, kdo so kršitelji
Da nekateri slovenski prevozniki delajo na črno in na črno zaposlujejo ter drugače kršijo predpise, s čimer mečejo slabo luč na vse prevoznike, priznava tudi Andrej Klobasa. Odnosi med prevozniki in vozniki pa so po njegovih besedah v 99,9 odstotka dobri, zato poziva sindikate, naj povedo z imeni, kdo so kršitelji. Zaradi enega niso vsi prevozniki kršitelji. Te pa je treba sankcionirati in jim odvzeti licence. Odnos med avtobusnimi prevozniki in njihovimi vozniki je po besedah Petra Mirta še pomembnejši, prevozniki z neprimernim odnosom pa mečejo slabo luč na vso dejavnost.
Težava z vozniki je predvsem z domačo delovno silo, saj mladih, ki bi se odločali za poklic voznika, tako rekoč ni, pojasnjuje Robert Sever. Nekoliko je zaostreno zaposlovanje tujih voznikov, ki večinoma prihajajo iz držav nekdanje skupne države. Pred kratkim podpisan meddržavni sporazum z BiH predpisuje, da mora biti delavec iz BiH, ki ga želi zaposliti domače podjetje, predhodno prijavljen na zavodu za zaposlovanje. Večjih težav pomanjkanja voznikov pa ni več.
Pri poslovanju in problematiki med »velikimi« (d. o. o. in d. d.) in malimi (s. p.) prevozniki že nekaj časa ni več razlik, problemi na prevozniškem trgu so praktično enaki, ugotavlja Robert Sever. Vzrok pa ni toliko propad »velikih« družb kot zaostrovanje razmer v poslovanju. Na slovenskem blagovnem prevozniškem trgu nastopajo pretežno manjša družinsko vodena podjetja, zato je značilnost teh podjetij visoka stopnja prilagodljivosti. Obseg prevozniškega sektorja, kljub propadu nekaterih velikih družb ne upada. V mednarodnem prometu še vedno deluje okrog sedem tisoč prevozniških podjetij s 25.000 vozili, ki imajo nad 3,5 tone nosilnosti. Statistika poslovanja za lani kaže okrevanje panoge.
Samostojnih prevoznikov je po besedah sekretarja prometne sekcije pri OZS Bojana Pečnika okrog 7000 in zaposlujejo okrog 15.000 poklicnih voznikov. Zadnje čase so globe za manjše kršitve postale primernejše: če na primer voznik zato, da dostavi tovor za nekaj minut, prekorači svoj delovni čas. Nadzor nad domačimi in tujimi prevozniki je zdaj izenačen, še pred kratkim pa so inšpektorji na sedem domačih pregledali tri tuje prevoznike. Pri domačih prevoznikih bi se marsikaj dalo pregledati v pisarnah, pri tujih ne. Statistika kršiteljev: dva od petih tujih in eden od petih domačih.