Nema pričevalca globalnega segrevanja

Mojstrana – Globalno segrevanje ozračja je sledi pustilo na edinih preostalih dveh ledenikih v Alpah pri nas. Čeprav je ledenik pod Skuto zdaj dvakrat večji od Triglavskega ledenika, strokovnjakov izginotje ne bi presenetilo.

Zaradi rjavega saharskega peska na površini Triglavskega ledenika je sneg oziroma led temnejši, zato se ob sončnem obsevanju tali hitreje, je povedal Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU, ki redno spremlja stanje naših dveh ledenikov. Pavšek pravi, da pravi ledeniški led, ki se skriva pod vrhnjimi plastmi starega, uležanega snega (firna), zdaj sestavlja le še približno polovico dejansko izmerjene površine Triglavskega ledenika. Ob zmanjševanju je že pred desetletji ostal brez ledeniških značilnosti, denimo ledeniških razpok, že več let se tudi ne premika. Oba ledenika spadata med glacierete ali zelo majhne ledenike in med alpskimi ledeniki ležita najbolj jugovzhodno.



Tudi povprečna debelina Triglavskega ledenika se zmanjšuje, zdaj je debel povprečno le nekaj metrov. Debelino ledu so z georadarjem prvič izmerili leta 2000, ko je ledenik na najdebelejšem delu meril več kot devet, zdaj pa le še največ od šest do sedem metrov. Ledenik pod Skuto je bil leta 2006 debel povprečno sedem (in največ skoraj 12) metrov, zdaj pa po Pavškovi oceni povprečno manj kot pet metrov. Z meritvami in izračuni so ugotovili, da se je prostornina Triglavskega ledenika od leta 1992 do leta 2008 zmanjšala s 400.000 na 10.000 kubičnih metrov ali za kar štiridesetkrat.



Vojaški meteorološki opazovalec na Kredarici Rado Jeklar je povedal, da je letos pozimi na Kredarici zapadlo pet metrov snega. Čeprav se sneg tali počasi, ledenik še ostaja prekrit s snegom. Letošnje poletje je povprečno, je dejal, dnevne temperature se zvišajo do največ 17 stopinj Celzija, ponoči pa se navadno shladi na okoli sedem stopinj Celzija. Zadnjič je na Kredarici snežilo na dan državnosti.



Po meritvah, ki so jih strokovnjaki opravili lani, je Triglavski ledenik (njegov zgornji rob je na nadmorski višini okoli 2500 metrov, torej na višini Kredarice) pokrival površino 0,7 hektara, medtem ko je ledenik pod Skuto, ki leži okoli 400 metrov niže kot Triglavski ledenik – na nadmorski višini okoli 2100 metrov –, pokrival 1,4 hektara površine. Po podatkih geografskega inštituta je površina ledenika pod Skuto presegala površino Triglavskega ledenika še v letih 2007 in 2008, 2012 in 2016, zdaj pa ima Triglavski ledenik tretji najmanjši dokumentirani obseg (v letih 2007 in 2012 je obsegal 0,6 hektara, leta 2003 pa 0,7 hektara).

Čeprav so prvopristopniki na Triglav stopili leta 1778, je bilo prvo poročilo o poti prvopristopnikov na Triglav in o Triglavskem ledeniku (tedaj so ga imenovali Zeleni plaz) objavljeno šele leta 1821 v časniku Ilyrisches Blatt. Zeleni plaz (tudi Zeleni sneg), čez katerega so se prvopristopniki vzpenjali proti vrhu Triglava, se je imenoval zato, ker se je svetloba v ledeniškem ledu lomila z zelenimi odtenki, je pojasnil Pavšek in dodal, da je zdaj ledenik siv in temen ter vsebuje več vode.

Pol leta redilna sezona, pol leta pa talilna

Triglavski ledenik, ki je po poročilih s konca 19. stoletja obsegal okoli 40 hektarov in se je raztezal vse do Triglavske severne stene, se je do začetka sistematičnega merjenje ledenika leta 1946 zmanjšal na 14 hektarov in se v zadnjih letih nenehno krči. V začetnem obdobju izvajanja meritev je za Triglavski ledenik veljalo, da redilna sezona (ko se obseg ledenika povečuje) traja do osem mesecev, talilna pa štiri mesece, zdaj se je to razmerje spremenilo in pol leta traja redilna sezona, pol leta pa talilna. Od 11 najtoplejših redilnih sezon, jih je bilo kar deset po letu 2000. Po najtoplejši leta 2012, sta bili drugi najtoplejši leti 2003 in 2017, medtem ko je bilo 13. najtoplejše leto davnega leta 1958.





Čeprav so se strokovnjaki pred poldrugim desetletjem že bali, da bo Triglavski ledenik zaradi globalnega segrevanja ozračja v desetletju ali dveh popolnoma izginil, se je trend prehodno upočasnil. Pavšek pravi, da jih ob zviševanju povprečnih temperatur zraka ne bi presenetilo, če bi Triglavski ledenik v prihodnjih letih ali v naslednjem desetletju zaradi globalnega segrevanja popolnoma izginil. Lega bolj prizanaša ledeniku pod Skuto, ki leži v osojni ledeniški krnici in je sedem mesecev v letu popolnoma v senci, Triglavski ledenik pa je v senci le štiri mesece na leto.