Pahor še vedno verjame v Združene države Evrope

Po mnenju Senjurja prevelika integracija in centralizacija škodita.

Objavljeno
03. november 2011 20.06
Posodobljeno
03. november 2011 20.06
Mo. S.
Mo. S.

LJUBLJANA – Grški premier George Papandreou je ostre besede Nemčije in Francije očitno vzel zares, saj je nakazal možnost opustitve referenduma in začel pogovore z opozicijo o sodelovanju pri izvedbi nujnih ukrepov. Referendum bi pomenil, da je v igri članstvo Grčije v Evropski uniji (EU).

Pahor: Papandreou se je znašel v stiski

Gostje v oddaji Pogledi Slovenije na nacionalni televiziji so zato razpravljali o tem, kam bodo težave, ki so se zadnje tedne razmahnile po območju evra, pahnile Slovenijo. Predsednik vlade Borut Pahor meni, da grški premier z napovedjo referenduma zagotovo ni izvedel trika, ampak je šlo za odločitev v politični in osebni stiski, saj ni imel zadostne podpore za reformne ukrepe.

Prepričan je, da se bo razvila neka superevro skupina (verjetno pod taktirko Nemčije), v katero bodo države lahko vstopile le, če bodo izpolnjevale določene pogoje. Slovenija mora torej ostati del skupine, ki jo bo vodila nemško-francoska naveza.

Je evro ogrožen?

Predsednik fiskalnega sveta Marjan Senjur meni, da evro ni ogrožen (tudi, če se Grčiji kaj zgodi) in nikoli ni bil.

Analitik Laris Gaiser dodaja, da je bil napovedani referendum načrtovan, saj je Evropa Grčiji dala izbiro »ali – ali«. Če referendum bo, se morajo odločiti, ali gredo iz EU, če ostanejo, morajo sprejeti evropske pogoje.

Kdo je resnični akter?

Evropski poslanec Ivo Vajgl ocenjuje, da je Grčija v tej igri le statist in da so se glavni akterji umaknili v ozadje (Italija ter Španija).

Nemčija Slovenije ne vidi ravno visoko

Ekonomist Jan Hagen meni, da nemška politika Slovenije ne vidi na zelo visokem mestu, a jo kljub temu prej vidi v skupini rešitev kot pa kot del problema. Grčija je članica, ki je ignorirala predpise in delovala v nasprotju z njimi, zato tudi taka jeza Nemčije, medtem ko Slovenija, ki je šla skozi težko obdobje tranzicije in je morala sprejeti tržno ekonomijo, ostaja konservativna, kar pa ni vedno dobro niti slabo.

Države bi morali povezati v koalicijo, ki bi zagotovila, da bi bila Evropa stabilnejša. Nemčija in preostale močne države bi morale razmišljati o osnovah evra ter oblikovati skupno politiko, a te razprave se šele začenjajo. Razprave bodo šle v smeri, kakšna naj bo okvirna struktura. Imamo krizo vodenja, odločiti se moramo, kaj želimo: ali skupno valuto, ki deluje ob skupnem gospodarstvu, to pa pomeni tudi delitev suverenosti, ali pač tega ne želimo. Skupna valuta zdaj deluje negativno, evro je treba zato usposobiti, da bo resnično deloval. Treba se je vprašati, kaj Evropa sploh je.

Preveč integracije škodi območju evra

Senjur o terminu Združene države Evrope pravi, da je EU politični projekt, ekonomija pa se mora temu prilagoditi. Dosegla je visoko raven integracije, preveč integracije in centralizacije pa temu območju škodi. Predlaga ustanovitev sklada za stabilizacijo evra. Moramo se priključiti povprečju evra. Če nam to uspe, nam evro ne bo škodil, če bomo pod povprečjem, se tudi nam piše slabo.

Vajgl pravi, da je raznolikost Evrope njen velik kapital, mora pa kot celota postati učinkovitejša.

Rupel dodaja, da ima Evropa lahko skupno davčno politiko, je pa to nekaj drugega kot ZDA. EU ne more postati nič drugega kot zveza narodov Evrope. To pa ni odvisno od Slovenije. Članice ne bodo dopustile, da bi se njihova raznolikost izgubila v skupni politiki, a povezava na ekonomski ravni bi morala vseeno biti.

Pahor verjame v Združene države Evrope

Pahor še enkrat poudarja, da je Evropa postavljena pred zid in da bo prej ali slej s strani močnih držav prišla zamisel o novi pogodbi, Slovenija pa se bo ali umaknila v svojo valuto in tvegala, da bo sama v globalni ekonomiji, ali pa bo ohranila svoje posebnosti ter značilnosti in postala uspešna v Združenih državah evra.

Častno se bo umaknil

Po zadnjih novicah iz Grčije naj bi se tamkajšnji premier želel častno umakniti s svojega mesta, še pred tem pa si želi v parlamentu dobiti podporo. Več bo znano v petek.