Tiskane izdaje
Ljubljana - Naloge nemškega predsedstva EU so poiskati pot iz krize, unijo približati državljanom ter dati integracijskemu procesu nov zagon, je danes na skupni seji odborov DZ za zunanjo politiko in za zadeve EU dejal nemški veleposlanik v Sloveniji Joachim Goetz. Poslancem je predstavil glavne naloge nemškega predsedstva tudi v luči predsedovanja prvega tria EU, Nemčije, Portugalske in Slovenije, ter odgovarjal na vprašanja poslancev glede konkretnih nalog, ki so jih je zadalo predsedstvo.
Z nemškim predsedovanjem se začenja 18-mesečno predsedovanje prve tria, ki jo poleg Nemčije sstavljata Portugalska in Slovenija. 18-mesečni program tria je zasnovan dolgoročno, med glavnimi poudarki tria pa so vprašanje ustave, energetika, širitev, medkulturni dialog, migracije in azilna politika, schengensko območje ter varnostna in sosedska politika, je spomnil Goetz.
Program nemškega predsedstva
Štiri prednostne naloge predsedovanja Nemčije so evropska ustavna pogodba, socialna, gospodarska in ekološka prihodnost Evrope, notranje in pravosodne zadeve ter zunanja politika in varnost, je pojasnil. Ob koncu predsedovanja bo morala Nemčija glede ustave pokazati pozitiven rezultat, ki ga bosta zasledovali Portugalska in Slovenija, je dejal Goetz.
"Pričakovanja do nemškega predsedstva so visoka, a sem prepričan, da bo Nemčija svoje delo opravila dobro ter da bo Portugalski in Sloveniji velik izziv nadaljevati napredek, ki ga bo dosegla Nemčija," pa je na seji dejal državni sekretar za evrospke zadeve Janez Lenarčič.
Nemčija je predsedovanje prevzela od Finske, ki je z opravljenim zadovoljna, je na seji dejala finska veleposlanica v Sloveniji Birgitta Cecilia Maria Stenius-Mladenov, a priznala, da finskemu predsedstvu ni uspelo uresničiti nekaterih zastavljenih ciljev. Tako ni bilo dogovora o sedežu nadzornega organa Galileo, za katerega se poteguje 11 kandidatk, med njimi Slovenija.
Med finskim predsedovanjem je bilo v iskanju dogovora za sedež Galileo narejenega veliko dela, žogica pa je zdaj na strani Nemčije, je veleposlanica odgovorila na vprašanje Bogdana Baroviča (SNS), kakšna je dinamika razvoja tega projekta. Ocenam, da je bilo finsko predsedovanje EU v drugi polovici leta 2006 uspešno, sta se med drugim pridružila tudi predsednika odborov Jožef Jerovšek (SDS) in Anton Kokalj (NSi), ki je pohvalil predvsem sodelovanje s parlamenti.
Na vprašanje Antona Anderliča (LDS) glede varnostne politike na območju Zahodnega Balkana je veleposlanik Goetz poudaril, da bo prvi velik izziv za nemško predsedstvo na področju zunanje politike vprašanje prihodnjega statusa Kosova.
Zahodni Balkan je ena od prioritet, pri tem pa "računamo na usposobljenost in strokovnost Slovenije" ter njene izkušnje, je dejal. Na vprašanje Anderliča, kako je z mirovnimi operacijami EU, ki zagotavljajo varnost in mir na tem območju, pa je dejal, da bo EU okrepila varnostne sile, da "ne bi prišlo do manjka varnosti na območju".
Program nemškega predsedovanja je zasnovan pragmatično, vendar pa "je izostala rdeča nit" je ocenila Darja Lavtižar-Bebler (LDS), ki bi v programu želela večji poudarek področju človekovih pravic.
