Nemški kostnici obnovili dušo

Nemško društvo za oskrbo vojnih grobov je naročilo restavracijo pozlačenega mozaika v notranjosti kostnice ob Soči pri Tolminu, kjer so večni mir našli nemški vojaki.

Objavljeno
11. maj 2017 09.40
Nemška kostnica
Blaž Močnik
Blaž Močnik

Prihodnje leto bo namreč minilo 80 let od postavitve enega najlepših kulturnih, zgodovinskih in arhitekturnih spomenikov soške fronte.

Mozaik je skrit v kapeli kostnice. Notranjost je javnosti večinoma skrita, saj se vrata v kapelo odklenejo zgolj ob posebnih priložnostih. Postavljen je na tri stene, med zlatimi kockicami pa so iz treh vrst marmorja vpisana imena padlih nemških vojakov. Od približno 220.000 kockic jih je bilo treba popraviti tretjino. »Na kvadratnem decimetru je približno 90 kockic, ki so jih prilepili v svežo malto. Toda ob natančnem pregledu se je pokazalo, da jih je precej nestabilnih, zato jih je bilo treba spet učvrstiti. Vsega skupaj je bilo za mesec dni potrpežljivega dela,« je pojasnila akademska restavratorka Nataša Škrjanec. Za zamenjavo zlatih ploščic so poiskali kar se da podobne izvirnim iz muranskega stekla.



Na levem bregu reke Soče pri Tolminu je pokopanih približno tisoč vojakov, natančno število padlih Nemcev pa zaradi različnih podatkov ni znano. Kostnico v njihov spomin so na kraju nekdanjega skupnega pokopališča postavili med letoma 1936 in 1938. Kamen zanjo so pripeljali iz Južne Tirolske.

»Kostnica je zgrajena po načrtih arhitekta Roberta Tischlerja po sistemu tako imenovanega totenburga, ki je bil značilen prav za čas tovrstnih gradenj širše po Evropi. Gre za arhitekturo, ki povzdiguje ta svečani prostor. To je tudi čas, ko so gradili italijansko kostnico v Kobaridu,« je povedala vršilka dolžnosti Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar.



Sonce ne obsije več grobnice

Legenda pravi, da ob poletnem sončnem obratu na grobnico neznanega vojaka sredi kapele posije sončni žarek. V zadnjih letih to ne velja več, kar so nekateri tudi poskušali preveriti. »Danes ni več tako, ker se je spremenila tudi okolica. Kostnica je bila prej na odprtem pa tudi bližnji hrib ni bil tako poraščen,« je dejala Černilogarjeva.

Nemški vojaki so se na soški fronti znašli pred zadnjo, 12. ofenzivo, ki se je začela 24. oktobra 1917. Pozneje je soška bitka dobila ime tudi čudež pri Kobaridu. Vojakom avstro-ogrske vojske so se pridružili v načrtu Zvestoba v orožju, ki ga je za preboj fronte med Bovcem in Tolminom pripravil nemški general Krafft von Dellmensingen za 14. nemško armado, v kateri je bilo osem avstro-ogrskih in sedem nemških divizij. Soška fronta je bila z uspešnim bliskovitim prodorom Nemcev in vojakov dvojne monarhije končana in 27. oktobra se je začel splošni umik italijanske vojske od Karnijskih Alp do Jadrana, ustavila pa se je šele na reki Piave.



Spominska slovesnost

Nemška komisija za vojne grobove bo v sodelovanju s partnerji iz Avstrije, Madžarske in Slovenije v soboto v kostnici pripravlja osrednjo spominsko slovesnost ob 100. obletnici bojev na soški fronti. Vence v spomin na padle bodo pred osrednjo prireditvijo položili na italijanski kostnici v Kobaridu in avstro-ogrskem pokopališču v Modrejcah.