Tiskane izdaje
Ljubljana - Učiteljski sindikat je pred kratkim posredoval zaradi izplačevanja dodatka za popoldansko delo v glasbenih šolah. To je znova postavilo vprašanje o delovnem času vseh učiteljev, o katerem so mnogi prepričani, da je eden najbolj problematičnih v našem šolstvu.
Čeprav sporočilo okrožnice ministrstva za šolstvo zadeva glasbene šole, so si ga učitelji v oddelkih podaljšanega bivanja razlagali, kot da tudi njim pripada dodatek za delo po 13. uri. Tudi ko so prejeli uradno razlago, da to zanje ne velja, se nekateri s tem menda ne morejo sprijazniti.
To kaže, da te zadeve po šolah še zdaleč niso urejene.
Primeri, ko učitelji takoj po pouku odidejo domov, na hitro naredijo priprave za naslednji dan, nato pa preprosto pozabijo na službo, so po zatrjevanju ravnateljev vse redkejši. A vendarle so. Starši, ki so pod pritiskom delodajalcev vedno dlje v službi in si domov nosijo delo, vendar za to niso dodatno plačani, to težko razumejo. Predvsem pa strokovnjaki opozarjajo, da bi morali biti učitelji v šolah dlje kot do 12. ali 13. ure že zaradi zahtev sodobnega pouka, saj vsebuje veliko medpredmetnega povezovanja in timskega načrtovanja.
Vsaka šola po svoje
Pri iskanju načina, kako nekoliko dlje »zadržati« učitelje v šoli, so ravnatelji prepuščeni lastni iznajdljivosti, zato so razmere po šolah zelo različne. Obstajajo šole, v katerih morajo učitelji svojo navzočnost evidentirati na elektronski uri, drugi se vpisujejo na javne sezname, tretji le na osebne.
»Skoraj vsaka šola ima svoj sistem in zadeve bi morali nujno poenotiti,« ugotavlja predsednik združenja ravnateljev osnovnih in glasbenih šol Alen Kofol. Z novim ministrom nameravajo to razpravo na novo odpreti. Zaradi kočljivega posega v že pridobljene pravice jim sicer še pri nobenem dosedanjem ministru ni uspelo dobiti podpore.
Tudi glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz) Branimir Štrukelj meni, da bi morali to urediti enotno za vse šole. V zvezi s tem dobivajo številne pritožbe. Pred kratkim so jih z neke šole obvestili, da je ravnatelj namestil kamero, ki je snemala prihode in odhode zaposlenih. Nazadnje je od tega odstopil.
Štirideseturni delovnik
Štrukelj pričakuje, da bodo obnovili pogovore o letni učni obveznosti učiteljev, ki so jih začeli že v prejšnjem mandatu. Poskusi, da bi bilo del učne obveznosti učiteljev tudi individualno delo z učenci po rednem pouku, sicer segajo še v čas ministrovanja Slavka Gabra. »To je rešitev, ki jo poznajo v pedagoško razvitih državah, vendar predpostavlja, da učitelje na drugi strani razbremenimo nekaterih drugih, predvsem administrativnih nalog,« poudarja Štrukelj.
Dejstvo je, da imajo učitelji, tako kot drugi javni uslužbenci, 40-urni delavnik in dolžino dopusta po pogodbi za javni sektor, šolskih dni pa je le 190. Po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Zofvi) imajo osnovnošolski učitelji 22 pedagoških ur učne obveznosti (za slovenščino 21), srednješolski pa 20 oziroma 19. Preostali čas je namenjen pripravam na pouk in drugemu delu (govorilne ure, pedagoške konference, organizacija šolskih proslav, spremljanje učencev na izlete, tabore ali prireditve ipd.). Ker delajo tudi doma, nastajajo dvomi, ali delajo dovolj ali celo premalo. Redki, ki si o tem drznejo govoriti, opozarjajo, da se računica ne izide vedno.
Obvezno v šoli
Poglejmo dva primera. Na ljubljanski OŠ Toneta Čufarja morajo biti učitelji po pravilniku, ki ga je sprejela ravnateljica Tanja Grünfeld, vsak dan obvezno navzoči šest ur. Po pouku naredijo priprave, opravijo sestanke, načrtujejo dejavnosti in nadomeščanja. Dve uri na dan jim ostaneta za popoldanske govorilne ure in roditeljske sestanke. Opredelili so tudi, kaj je dodatno delo (na primer vodenje šolskega arhiva), ki šteje za tako imenovani doprinos ur za manjkajoče dneve dopusta med počitnicami. Evidenco ur si vodijo učitelji sami in jo oddajo pomočnici ravnateljice.
V Centru za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo v Kamniku je direktorica Mojca Škrinjar v letošnjem šolskem letu uvedla obvezno osemurno navzočnost. Dneve dopusta med počitnicami si podaljšujejo z neenakomerno razporeditvijo dela med šolskim letom, z nadomeščanji kolegov in drugim neposrednim delom z učenci in dijaki.
Že v svoji nekdanji vlogi na ministrstvu za šolstvo, ko je bila direktorica direktorata za vrtce in osnovne šole, je Škrinjarjeva veliko pozornost namenjala delovnemu času učiteljev.
»Zofvi določa, da ima učitelj v 40-urnem delavniku 22 ur (ali manj) obveznega dela z učenci, nikjer pa ne piše, da drugo delo lahko opravi doma,« poudarja sogovornica. Po njenem prepričanju je to, da svoje delo učitelji opravijo v službi, bolje za vse vpletene. Po dolgem usklajevanju se je večini zdel ta ukrep najbolj pravična in učinkovita rešitev, je pa povzročil velike spremembe v življenjskem ritmu učiteljev. Šolsko delo zdaj poteka odlično, pravi Škrinjarjeva. Res pa je, da so kot zavod za rehabilitacijo posebni, ker imajo dovolj prostora za delo, premislek in sprostitev. Po njenem mnenju noben zavod v naši državi nima dovolj denarja, da bi delovna mesta doma opremljal in pregledoval z varnostnega vidika, kot določa zakon.
