Tiskane izdaje
Po mnenju prof. dr. Damjana Korošca z ljubljanske pravne fakultete, ki ga je izrekel na posvetu Etika v belem, se je z novo kazensko zakonodajo polje kazenske napake povečalo. Plemenita vloga medicine kot samostojni razlog za začetek zdravljenja katko malo ne pride več v poštev. Po pravni dikciji mora zdravnik za vsakršen postopek pri zdravljenju pridobiti vnaprejšnjo privolitev pacienta - sicer mu povzroči telesno poškodbo, za katero mora kazensko odgovarjati. Enako velja, kadar pojasnilno dolžnost namesto zdravnika opravi medicinska sestra, pa tudi tedaj, če dobi pacient pojasnilni formular zgolj v podpis.
Pri tem pa je Korošec priznal, da na »kulturo podrtih sten« tožilstva in sodišča (še) niso pripravljena. »Z vidika kazenskega prava se medicincem v Sloveniji v primerjavi z drugimi razvitimi državami ne dogaja nič strašnega. Lahko bi rekli, da v Sloveniji vlada še prava Indija Koromandija.«
Vrhovna sodnica dr. Lidija Koman Perenič je poudarila, da v zdravniškem poklicu pogosto prihaja do napak, in sicer prav zaradi opustitve pojasnilne dolžnosti; slabo opravljena pojasnilna dolžnost pa ni kaznivo dejanje, ampak dejanje odškodninskega prava. »Pacient je laik. Kako naj ve? Pravico ima do obveščenosti, in sicer do takšne, ki mu omogoča razumevanje povedanega,« je dejala dr. Lidija Koman Perenič. Doc. dr. Vojko Flis iz UKC Maribor pa je prepričan, da tako dramatične spremembe, kakršno je v delo medicine vnesel novi kazenski zakonik, doslej še ni bilo. »Po novem kazenskem zakoniku zdravniki pri svojem delu vsak dan počnejo kazniva dejanja.«
Več v sredini tiskani izdaji Dela
