Tiskane izdaje
Katera zdravstvena stanja so takšna, da jih zdravniki danes morajo obravnavati? Po zakonu o zdravniški službi so to tista, ki bi lahko v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. To so vročinska stanja, infekcije, zastrupitve, poškodbe, kronične bolezni (če bi opustitev zdravljena povzročila poslabšanje zdravja, invalidnost, trajne okvare ali smrt) ter predpisovanje zdravil in medicinskih pripomočkov za zdravljene teh stanj. Med stavko ne bodo izročali pisnih izvidov, pacienti jih bodo dobili naknadno, prejeli pa bodo vse recepte in naročilnice.
Nemoteno bodo potekale tudi vse nujne preiskave in urgentno delo. Na oddelkih bodo zagotavljali minimalni standard, kar pomeni, da bodo vizite kot običajno in da bodo specialisti stalno na voljo.
Prenaročanje nenujnih bolnikov
V največjih bolnišnicah – UKC Ljubljana in UKC Maribor – so nenujne bolnike večinoma že prenaročili in jih o tem obvestili. »Vsi pacienti, ki so zaradi stavke prenaročeni, bodo preiskave in ostalo diagnostiko opravili v predvidoma desetih do 14 dneh,« napovedujejo v UKC Ljubljana. Podobno so ravnali tudi v drugih bolnišnicah po Sloveniji. Na pediatričnih oddelkih in v pediatričnih ambulantah bodo delali brez sprememb. V Zdravstvenem domu Ljubljana so povedali, da bodo »sprejemali vse paciente, ki bodo potrebovali zdravniško pomoč«, tudi vse druge dejavnosti zdravstvenega doma bodo opravljali brez posebnosti.
Skrbno vodenje čakalnih seznamov
»Vse bolnike, ki ne bodo čutili nujne potrebe po zdravniku, prosim, da ga ne obiščejo, zato da bodo lahko tisti, ki bodo pomoč potrebovali, obravnavani natančno in skrbno,« poziva predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides Konrad Kuštrin. Posebno pozornost, pravi, morajo v zavodih nameniti vodenju čakalnih seznamov, da bodo tisti, ki jim bodo pregledi danes odpadli, na vrsto prišli prvi mogoči termin oziroma naslednji delovni dan.
»To se nam zdi tudi edino pošteno, saj bi sicer stavko čutili le pacienti, naročeni na današnji dan. Hkrati se bodo s tem procesom prenaročanja vodstva zdravstvenih zavodov pa tudi zdravstvena politika morda začeli zavedati, kako velik problem so v resnici čakalne dobe,« pravijo v Fidesu in opozarjajo, da obstaja velika nevarnost, da bodo pacienti zaradi njih na zdravljenje začeli odhajati v tujino.
Kako pa bodo poskrbeli, da pri odpovedanih pregledih ne bo daljših odlogov? Bojan Popovič iz Fidesa je dejal, da jo to še eden od izzivov, ki bodo pokazali, kakšno reformo zdravstva potrebujemo. Vendar izrecno poudarjajo, da bo danes stavkalo le med 15 in 20 odstotkov zaposlenih v zdravstvu ter da bo ves dan čas, da se ti čakalni seznami uredijo.
Medicinske sestre v stavko jeseni?
Medicinske sestre se kljub svojim težavam stavki ne bodo pridružile. Jelka Mlakar, predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije (SDZNS), nam je povedala, da je podpora medicinskih sester zdravniški stavki odvisna od tega, ali bodo zaradi nje dodatno obremenjene in ali bodo imele veliko dela s prenaročanjem. Stališče sindikata je, da ima vsakdo pravico do stavke, ne morejo pa reči, da jih podpirajo.
Ali so sestre kaj bolj uspešne pri pogajanju o standardih in normativih kot zdravniki? »Z ministrstvom smo dogovorjeni, da bodo standardi in normativi sprejeti do 30. junija. Seznanjeni smo, da vse aktivnosti potekajo v skladu s terminskim načrtom. Za zdaj je videti, da ministrica dela na tem in da drži besedo,« pravi Mlakarjeva. Ne pričakujejo pa le sprejema standardov in normativov, ampak tudi bolj sistematičen pristop in ureditev kadrovske podhranjenosti. Po njenih besedah bi morali popraviti predvsem plače tistih, ki delajo v treh izmenah. Večinoma gre za srednje medicinske sestre, ki po večini prejemajo minimalno plačo, četudi opravljajo enako delo kot diplomirane medicinske sestre, in včasih celo zdravniško delo, še dodaja sogovornica. V sindikatu bodo počakali do konca junija, in če se ministrstvo ne bo držalo dogovorov, se bodo začeli pripravljati na jesenske aktivnosti, ki se bodo stopnjevale v stavko. Podobno so že napovedali tudi v Fidesu.
Reševati sistemsko,
Čeprav nekatere svoje delo opravljajo že 20 ali 25 let, bi z modro knjižico za svoj položaj naenkrat postale neprimerne, pojasnjuje Markeš. Ministrstvo za zdravje je po njegovih besedah precej neodzivno, saj so jih trikrat ali štirikrat zaprosili za sestanek z željo, da bi jim predstavili svoje predloge. Na sestanku delovne skupine pa je sodeloval samo en od petih medicinskih sindikatov.
