Nepremičnine kmalu tudi za Slovence?

Bruselj/Zagreb – Hrvaški premier Ivo Sanader je zagotovil, da bodo pristojne hrvaške inštitucije v nekaj dneh slovenskim državljanom omogočile nakup nepremičnin na Hrvaškem, je povedal slovenski poslanec v Evropskem parlamentu Borut Pahor (PES), ki se kot podpredsednik parlamentarnega odbora EU-Hrvaška udeležuje dvodnevnega srečanja odbora v Zagrebu. Po Pahorjevih besedah je Sanader na sestanku s člani odbora nedvomno potrdil, da bo Hrvaška storila vse, da bo čim prej implementirala zakon o nepremičninah.

"To se mi zdi pomemben korak h krepitvi zaupanja med državama in potrditvi hrvaške kredibilnosti v pogajanjih s Slovenijo," je dejal Pahor, ki je bil zadovoljen s potekom sestanka odbora s Sanaderjem. Pahor je posebej poudaril, da so Sanaderjevo izjavo slišali tudi predstavniki Evropskega parlamenta.

"Kar se tiče vprašanja meje, ni bilo nič novega v stališčih Hrvaške," je dodal Pahor, potem ko so se člani odbora srečali tudi s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem. Kot je znano, se hrvaška stran zavzema za mednarodno arbitražo o meji, kar je obema državama priporočil tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško Hannes Swoboda v novem dopolnilu k poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU. Poročilo bo Evropski parlament sicer obravnaval na seji konec aprila.

Lovrin: Ovire na poti do nepremičnin tehnične, ne politične

Za Slovence v postopku pridobivanja nepremičnin na Hrvaškem "ni nobene politične ovire", temveč je treba rešiti le nekatera "tehnična vprašanja" glede uveljavljanja načela vzajemnosti, pa je zatrdila hrvaška ministrica Ana Lovrin danes v Bruslju pred odborom Evropskega parlamenta za zunanje zadeve. Na Hrvaškem trenutno obravnavajo "približno 800 zahtevkov slovenskih državljanov za nakup nepremičnin", je povedala, ni pa pojasnila, koliko slovenskih zahtevkov na Hrvaškem je že bilo rešenih.

Če Slovenija lani poleti ne bi sprejela zakona, ki predvideva reševanje zahtevkov "primer po primeru", ne pa "država z državo", kot velja na Hrvaškem, potem bi bilo to lažje rešljivo, je pojasnila hrvaška ministrica na vprašanje slovenskega poslanca v Evropskem parlamentu Jelka Kacina, ali torej lahko jutri kupi nepremičnino na Hrvaškem. "Niti slučajno ne gre za diskriminacijo," je zatrdila in poudarila, da je sprejetje slovenskega zakona za Hrvaško pač "nova situacija", ki zahteva "dodatna tolmačenja".

Takšni odgovori kažejo na "očitno stisko hrvaške strani, ki se, ko je soočena s konkretnim vprašanjem, težko znajde in nima konkretnih, predvsem pa ne prepričljivih odgovorov", je o tem menil Kacin. Pridružitev EU bo brez jasnih odgovorov za katero koli "hrvaško garnituro" težko dosegljiv cilj, je opozoril slovenski poslanec in dodal, da je "govoriti v Evropskem parlamentu nekaj drugega kot odgovoriti Vjesniku".

Srečanje skupnega parlamentarnega odbora EU-Hrvaška se je nadaljevalo v saboru. V delegaciji Evropskega parlamenta je 15 članov in 15 namestnikov, s hrvaške strani pa je sodelovalo 15 poslancev in 13 namestnikov. Odbor EU-Hrvaška se sestaja dvakrat letno, izmenoma v Zagrebu in Bruslju.

Swoboda: V poročilu tudi nepremičnine in dosedanji dogovori

Poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU bo zagotovo vključevalo poziv Sloveniji in Hrvaški k arbitraži kot možnosti za rešitev odprtih vprašanj meje v primeru neuspešnih dvostranskih pogovorov, pa tudi poziv Hrvaški k nediskriminaciji pri prodaji nepremičnin tujcem, je danes v Bruslju zatrdil avtor poročila Hannes Swoboda. "Nisem zadovoljen z izjavami hrvaške ministrice" o reševanju vprašanja nepremičnin, saj "ni jasno dejala, da ne bo nikakršne diskriminacije", je povedal.

Poziv obema državama k mediaciji oziroma arbitraži v poročilu vsekakor ostaja, bo pa zagotovo dodana tudi omemba potrebe po "spoštovanju dosedanjih dogovorov", kar bi se morda dalo razumeti kot "mehčanje" prvotnega besedila, je pojasnil Swoboda. Sporazum Drnovšek-Račan ne bo izrecno omenjen, vendar bo iz formulacije jasno, da gre zanj, je povedal.

Dodan bo tudi poziv, naj obe strani prihodnje mesece - pred volitvami na Hrvaškem - izkoristita za to, da se poskusita dogovoriti vsaj o postopku reševanja odprtih vprašanj, konkretnih datumov pa v poročilu ne bo, je dejal poročevalec. Eden osnovnih namenov poročila je opozoriti, da je treba odprta vprašanja rešiti "zelo kmalu", saj so hrana za različne skrajne opcije na obeh straneh, je poudaril.

Janša: Rešitev vprašanj s Hrvaško ne bo mogoča pred predsedovanjem EU

Premier Janez Janša je za regionalni RTV center Koper-Capodistria danes ponovil, da se Slovenija ne boji arbitraže, da pa bi morali po njegovem mnenju s Hrvaško odprta vprašanja z nekaj dobre volje še enkrat poskusiti rešiti dvostransko. A to po njegovem mnenju ne bo mogoče pred predsedovanjem Slovenije EU v prvi polovici leta 2008, je nocoj poročal Radio Slovenija.

Kot je dejal Janša, po njegovem mnenju ni možnosti, da bi se vprašanja s Hrvaško rešila pred slovenskim predsedovanjem EU, in sicer "ravno zaradi dosedanje zgodovine in zaradi predvolilnega časa na Hrvaškem".

Premier se je sicer strinjal, da bi lahko bil odziv Slovenije na enostranske poteze Hrvaške bolj odločen. Kljub temu pa "smo lahko s svojim položajem v tej primerjavi zagotovo kar zadovoljni, tudi z našo relativno gospodarsko močjo, ki bo v novih okoliščinah EU, kamor bo slejkoprej prišla tudi Hrvaška, precej bolj pomemben dejavnik, kot pa kašna parcela ali pa kakšna tabla".

Joras pisal Cukjatiju glede prodaje slovenskih zemljišč

Joško Joras pa je danes predsedniku DZ Francetu Cukjatiju poslal pismo v zvezi s prodajo slovenskih zemljišč s strani Hrvaške. Kot pravi Joras, je iz "zanesljivih virov" izvedel, da Hrvaška "ponovno posega po slovenski zemlji" in prodaja zemljišča, za katere "bi moral po zakonu skrbeti sklad kmetijskih zemljišč in gozdov". Ker o tem skladu odloča parlament, se je Joras obrnil na Cukjatija, saj meni, da so dejanja Hrvaške posledica doslej neustreznih in nejasnih odzivov slovenskih oblasti.