Tiskane izdaje
»Pričakujem, da si bo nepremičninski trg kmalu opomogel. Se bo pa zgodila tržna segmentacija, visoke cene bodo ohranile le kvalitetne nepremičnine na dobri lokaciji,« meni. Trenutne krize po njegovem ni mogoče primerjati s tisto iz leta 2008, saj so tokrat podjetja zašla vanjo med gospodarskim razcvetom, zato denarja na trgu ne primanjkuje.
Guberac: »Delamo, samo v zmanjšanjem obsegu«
Da zdajšnjega položaja ni mogoče primerjati z zadnjo nepremičninsko krizo je prepričan tudi koprski podjetnik Ante Guberac. »Investitorji in banke so se na preteklih izkušnjah naučili, da gredo v nove projekte previdneje,« navede. V podjetju Grafist, ki ga ima v solasti, končujejo več gradbenih projektov v Kopru. Največji je kompleks Solis s podkletenimi garažami, ki se razteza kar na 14.000 kvadratnih metrih tlorisne površine, na papirju pa je ovrednoten na 85 do 100 milijonov evrov.
Lani so dokončali pokrit olimpijski bazen, trenutno na prevzem čaka del, namenjen državni upravi, končujejo tudi stolpič s poslovnimi prostori, kjer bo med drugim imela poslovalnco banka NLB. Povprečna cena kvadratnega metra poslvonih površin v Solisu znaša 2.500 evrov (sega pa tudi do 3000 evrov). Na gradbeno dovoljenje pa čakajo še za osemetažni hotel, za katerega pa bodo morali sedanjo konstrukcijo še nadgraditi. »Če bo šlo vse po načrtih, bomo vse končali v dveh letih,« napoveduje Guberac.
Zaključuje tudi s prodajo 68 stanovanj v Zelenem parku 2, kjer se cene gibajo med 1900 in 2500 evrov za kvadratni meter. V bližnji prihodnosti načrtuje še garažno hišo na Vojkovem nabrežju s 300 parkirnimi mesti in 37 vrstnih hiš na Markovcu. Naslednji korak pa bo poslovno-stanovanjski kompleks Levji grad, tik ob starem mestnem jedru. »Delamo, samo v zmanjšanem obsegu, saj se želimo izogniti težavam, ki jih povzroča virus,« pove.
V prenovljenem Tomosovem bloku so marca prodali še zadnje stanovanje. Foto Jože Suhadolnik
Povpraševanja po novogradnjah je še precej
»Na območju Istre je še veliko poslovnih priložnosti za stanovanjsko gradnjo, saj je povpraševanja precej,« meni Dimitrij Vivoda, ki je v preteklih letih izpeljal naložbo v nasedel stanovanjski projekt propadlega Stavbenika, na Oktobrski ulici v Izoli. Za okoli 80 stanovanj je iztržil ceno od 1850 do 2350 evrov za kvadratni meter. Po njegovi oceni kriza zaradi koronavirusa ne bo bistveno znižala cen nepremičnin, pač pa je v prihodnje pričakovati, da bodo te segale med 2000 in 3000 evrov za kvadratni meter. Med kupci pa prevladujejo predvsem Slovenci iz notranjosti države.
»Trenutna zdravstvena kriza bo udarila predvsem nižji sloj, ki pa ima že tako ali tako težave pri reševanju stanovanjskega vprašanja. Nepremičninski trg tega ne bo pomembneje občutil,« razmišlja Gašpar Gašpar Mišič, ki se ukvarja z gradnjo butičnega hotela z 21 sobami v Grožnjanu v hrvaški Istri, nedavno pa je kupil tudi zapuščeni Vojkov dom v Portorožu.
»Kratkoročno bo zagotovo prizadet turizem, čeprav nas je virus naučil predvsem ozaveščenosti za zdravstvena tveganja in s tem povezanih novih higienskih navad, tudi nošenja maske čez obraz, ki pa jo v vzhodni kulturi poznajo že dolgo,« pojasni.
Jadralec Gašper Vinčec, ki gradi stavbo s 34 stanovanji na obrobju koprskega mestnega središča, in 11 hiš v soseski Nad Dolinsko, prav tako v Kopru, podobno meni, da bo gradbene projekte izpeljal brez večjih težav, četudi z nekaj meseci zamude.
Cena njihovih enostanovanjskih hiš znaša 425.000 evrov, za stanovanje v kompleksu, poimenovani po Vinčecevi jadrnici Ewol, pa je treba odšteti med 2.300 in 2500 evrov za kvadratni meter. »Naša stanovanja imajo velike terase, kjer so predvidene letne kuhinje. Prepričan sem, da bodo kvalitetni projekti brez težav našli kupce,« sklene.
