Tiskane izdaje
Ljubljana, Poznan – Večjih ovir za začetek gradnje Emonike ni več. Projekt za gradnjo je po besedah vodij projekta pri javnem in zasebnem partnerju Mitje Podobnika iz SŽ in Csabe Totha iz TriGranita toliko usklajen, da ga bodo v mesecu ali dveh predali na upravno enoto.
To je glavno sporočilo s torkove skupne tiskovne konference, ki je bila na gradbišču vsebinsko podobnega TriGranitovega projekta, kot je ljubljanska Emonika. Gre za City center Poznan, novo transportno, trgovsko in poslovno središče (raztezalo se bo na 164.000 kvadratnih metrih). Tam so le nekaj dni pred začetkom evropskega prvenstva v nogometu, ki bo potekalo na Poljskem in v Ukrajini, odprli novo glavno železniško postajo.
Gradbeno dovoljenje jeseni?
Kot je dejal Mitja Podobnik, od upravne enote pričakujejo, da bo najkasneje v dveh mesecih izdala gradbeno dovoljenje, da bi potem po več kot desetih letih od razpisa za urbanistično in arhitekturno rešitev Potniškega centra Ljubljana (zdaj Emonika) lahko takoj začeli graditi prvo fazo projekta z novo ljubljansko in avtobusno postajo vred. Če ne bo ovir, bi bil »Emonika City center« po njegovih izračunih lahko končan leta 2017.
Csaba Toth iz TriGranita je dodal, da sta bila v preteklosti pri projektu Emonike glavni problem postavitev stebrov med železniškimi tiri in načrt, kakšna naj bi bila videti postaja. Podobnik je pri tem pripomnil, da ni pošteno, da v javnosti za največjega krivca za zamude pri dogovarjanju označujejo Slovenske železnice. Po podpisu pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu med SŽ in TriGranitom se je namreč zgodilo veliko raznih menjav. Menjale so se vlade, spremenjen je bil občinski prostorski načrt, v vodstvu SŽ so zamenjali kar pet direktorjev, tako da se po njegovem prepričanju ne gre čuditi počasnosti pri dogovarjanju med partnerjema. Obenem nam je dal vedeti, da je z direktorjem Avtobusne postaje Ljubljana, s katero so SŽ v sporu zaradi lastništva zemljišč med železniško in avtobusno postajo, načelno že dogovorjen, da bi se oboji odpovedali sodnemu pravdanju in pri projektu Emonike raje tvorno sodelovali.
MOL obljublja pomoč
pri odpravi ovir
Kljub naštetim težavam so tako Podobnik kot Toth ter ljubljanski podžupan Janez Koželj zagotavljali, da bodo naredili vse, da bi Emoniko končno začeli uresničevati tudi v praksi. Zadnji je obljubil, da bo MOL pomagala, da bosta imela SŽ in TriGranit na poti do pravnomočnega gradbenega dovoljenja in pozneje med gradnjo čim manj administrativnih oziroma »birokratskih« ovir.
Škoda pa je, da na torkovem odpiranju sodobne železniške postaje v Poznanu, ki so se ga udeležili vsi najvidnejši poljski politiki s predsednikom države Bronisławom Komorowskim vred, ni bilo nobenega povabljenega predstavnika naše države.
Tam bi si namreč lahko v živo ogledal, kako je videti že zgrajena prva faza centra, in slišal, kako bodo nadaljevali naslednji dve. Predvsem pa bi zvedel, kako sta pri premagovanju ovir na poti do gradnje pomagali njihova pokrajinska in državna oblast. Zato vsi upajo, da ta odsotnost ne pomeni, da je država zapustila projekt Emonike, temveč da njen predstavnik ni imel časa za obisk oziroma si ni našel ustrezne zamenjave.
V Poznanu projekt teče
brez težav
Ko smo poslušali Simona Bayleyja, vodjo projekta City center Poznan, smo zvedeli, da je TriGranit začel priprave nanj pred približno sedmimi leti. V tamkajšnji železniški postaji so videli odlično poslovno priložnost, saj je to eno glavnih vozlišč in železniških povezav z Nemčijo, velik potencial pa je tudi več kot polmilijonsko mesto, ki skupaj z okolico predstavlja vsaj milijon možnih obiskovalcev novega centra.
Bayley je dejal, da je center po vsebini skoraj enak kot ljubljanski in da so imeli pred začetkom gradnje podobne težave kot pri Emoniki. Povedal je še, da so bili Poljaki do TriGranita sprva precej nezaupljivi, vodstvo železnic in mestna oblast sta imela veliko pomislekov in strahov, denimo zaradi zagotavljanja gradnje pod prometom, lastništva zemljišč, ki so bila deloma v mestni in deloma v zasebni lasti, skrbelo jih je, kako bi potekalo financiranje, koliko faz naj bi bilo, kakšni bodo roki za gradnjo, kateri program bi bil najprimernejši...
Po njegovem se je prelomna točka zgodila takrat, ko je v zgodbo posegel Piotr Florek, vojvoda Wielkopolski, predsednik tamkajšnje pokrajine, in ko je gradnja nove železniške postaje postala državna prednostna naloga predvsem zaradi evropskega nogometnega prvenstva. Vsi dotedanji problemi so postali rešljivi, in tako so pred desetimi meseci na stari železniški postaji začeli graditi novo.
Koželjev namig državi
Med razlago ga je za trenutek prekinil ljubljanski podžupan Koželj in namignil, da bi bil lahko podoben mejnik pri nas evropsko prvenstvo v košarki.
Bayley je zatem razložil, da so po podpisu končnega dogovora s Poljskimi železnicami (PKP), mestom in državo začeli zares sodelovati in da ni nobenih večjih težav. TriGranit si je po njegovih besedah pridobil veliko zaupanja s tem, da je vsa gradbena dela izvedel z lokalnimi gradbenimi ekipami, in to po neposrednih pogodbah brez posrednikov oziroma velikih izvajalcev tipa Strabag. Zato je prepričan, da jim bo uspelo do oktobra prihodnjega leta končati drugo fazo (trgovski center, avtobusno postajo in parkirišče P + R), tretjo (objekte za poslovno dejavnost in hotel) pa v letu 2015.
Nad projektom bedi Roman Biniskiewicz iz PKP. Kot vodja posebnega tima skrbi za organizacijo, zlasti pa operativno koordinacijo med različnimi udeleženci v projektu. Na novinarski konferenci je dejal, da s TriGranitom nima nobenih težav, nekaj manjših pa z mestno oblastjo. Ne gre namreč prezreti, da bodo zaradi novega centra morali prestaviti ali na novo zgraditi in povezati nekaj okoliških mestnih cest, kar pomeni tudi nakupe zemljišč oziroma zagotovitev nadomestnih za tiste lastnike, ki nočejo odškodnine.
Po vrnitvi v Ljubljano nam je Csaba Toth obljubil, da bo TriGranit že konec junija ali na začetku julija javno predstavil končno različico projekta Emonika. Ta bo v grobem ostala enaka kot doslej, razlike bodo predvsem v detajlnih rešitvah (premične stopnice, več prosojnih materialov, drugačne tehnične izvedbe...). Cena se prav tako ne bo spremenila: približno 250 milijonov evrov.
City center Poznan v številkah
Projekt City center Poznan, katerega vrednost je bila še lani 150 milijonov evrov, se zaradi sprotnih sprememb že bliža 200 milijonom. Največ jih je pri številu in velikosti trgovin in parkirnih prostorih. V trgovskem centru s 60.000 kvadratnimi metri površin so sprva predvideli 230 trgovin, zdaj pa jih je že 250. Tudi pri parkirnih prostorih je prvotna številka 1500 večja za 300 mest. Glavno železniško postajo so povečali za 500 kvadratnih metrov in ima zdaj končnih 6000 kvadratnih metrov površine. Nespremenjen je le avtobusni terminal z 19 platformami. Spremembe bo najbrž doživel tudi najbolj oddaljen del projekta, to so poslovne stavbe in hotel.
