Neprimerno vabilo na plakatu za koncert »bobnov miru«

Portorož – Napoved nocojšnjega koncerta Bobni miru (Tamburi di pace), na katerem bo v portoroškem avditoriju igralo 67 mladih simfonikov iz 21 evropskih držav, je povzročila veliko hude krvi. Tržaški avtorji so mednarodni projekt sicer zasnovali kot sporočilo miru, a napis na plakatih »Ob stoletnici vstopa Italije v prvo svetovno vojno« tega po besedah mnogih ne sporoča.

Spornega zapisa na plakatih slovenski veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič ni opazil, ukvarjanje z malenkostmi pa se mu ne zdi pomembno. Tržaški projekt odločno in v celoti podpira, saj je takih dogodkov, sploh v slovenski režiji, daleč premalo, pravi: »Kultura je tista, ki vodi v nek normalen dialog med Slovenijo in Italijo, in na tem mestu si želim, da bi naša država naredila več za kulturo v Italiji, kjer kulturno nismo navzoči. Na to sem opozoril že nekaj kulturnih ministrov, a zdi se, da je Slovenija bliže Latinski Ameriki kot sosednji državi.«

Pirjevec: Ne proslavljanje, ampak spominjanje

Zgodovinar Jože Pirjevec je zadovoljen z odločitvijo Italije, »ki je koncept stote obletnice od izbruha svetovne vojne zastavila precej umirjeno in ne retorično kot ponavadi. Italijani so povedali, da obletnice ne bodo proslavljali, ampak se bodo samo spominjali tega krvavega dogodka.«

Prav zaradi te umirjenosti, pravi Pirjevec, ki se je pred kratkim tudi pozitivno odzval na vabilo italijanskega konzulata v Kopru, naj pripravi krajše predavanje. »Toliko bolj presenečen sem bil, ko so me zadnjič opozorili na ta sporni zapis na plakatu, ki bi koncertni dogodek lahko postavil prav v luč spomina na vstop Italije v prvo svetovno vojno. Kaj pa lahko tukaj proslavljamo?« se sprašuje in v isti sapi ponuja odgovor: »Eno veliko morijo, v kateri je poleg slovenskega zelo trpel tudi italijanski narod. Takrat, ko je Italija vstopala v vojno, je bila polovica tega naroda nepismenega, celo italijanski parlament takrat ni vedel ničesar o londonskem sporazumu, in takratni kralj je državni udar lahko organiziral s peščico vrhunskih politikov in generalov.«

Štrajn: Nevaren poligon za propagando

»Bolj od neproduktivnih razpravljanj, ali je res možno, da se je sporna, po svojem bistvu izrazito hujskaška in provokativna vsebina znašla na plakatu popolnoma po naključju in nepremišljeno, se nam zdi pomembno poudariti, da je kontekst nastopa mladinskega simfoničnega orkestra, ki naj bi širil mladega evropskega duha, izjemno nevaren poligon za promocijo vseh vrst propagandnih idej, ki ob nacionalističnem naboju s sabo povlečejo tudi ikonografijo vojnih zmagovalcev ali poražencev, vojno pa nam želijo orisati kot hvalevreden poligon za največja junaštva,« pa o Bobnih miru meni Pirjevčev društveni kolega iz Alternativne akademije Darko Štrajn. Od slovenske vlade pričakuje, da bi »preprečila morebitne zlorabe stote obletnice prve svetovne vojne za potrebe megalomaničnega dokazovanja politične moči posameznih narodov in prezentacije vojne kot nečesa, kar je po sebi veličastno in sprejemljivo stanje v družbi«.

Božo Novak iz Civilne iniciative za Primorsko pravi, da nocojšnjega koncerta sicer ni mogoče primerjati z neofašističnimi zborovanji, kakršno je bilo pred tremi meseci v italijanski Gorici, kjer so v znak protesta še istega dne shod organizirali tudi člani antifašističnih gibanj iz Italije in Slovenije, a napis, s katerim tržaško kulturno društvo Scuola per giovani musicisti vabi na dogodek, se mu zdi povsem neprimeren: »Italijanska stran je dovolj izurjena, da nam posredno, skozi kulturo, ponuja svoja politična videnja in hotenja.«

Peš in z vlakom obiskal vse fronte

Organizator nocojšnjega koncerta, prvega v sklopu šestih po Sloveniji, Italiji in Srbiji, Kulturno društvo Scuola per giovani musicisti, Trst, očitke v celoti zavrača. Dirigent Igor Coretti Kuret in pisatelj Paolo Rumiz imata s projektom Bobni miru plemenit namen, pravijo v društvu, svetu hočeta poslati sporočilo miru in sprožiti kritični razmislek o tem, kako sta nesposobnost komunikacije in igra velikih kapitalskih interesov celotno celino pahnila v morijo. S tem, da se odvija »manifestacija, katere namen je spominjanje na vojne grozote«, se strinja tudi tržaški zgodovinar Jože Pirjevec, »nikakor pa ne privolim v spominjanje vstopa v to morijo«. Kljub temu pa po njegovem ni treba iz muhe delati slona.

Dirigent in soavtor projekta Igor Kuret Coretti je že prejšnji teden vse, ki opozarjajo na ta zapis, pozval k zdravi pameti in razsodnosti. Za Primorske novice je povedal, da je tisti sporni stavek, ki je zmotil določene ljudi, »le del predstavitvenega pisma italijanskim ustanovam in je iztrgan iz konteksta«. Besedila za projekt je prispeval znani italijanski novinar in pisatelj Paolo Rumiz, ki je ob stoti obletnici začetka vojne peš in z vlakom prepotoval vse fronte v Evropi in se, kot je povedal, vrnil kot velik evrofil, predvsem pa z željo, da naj Evropa brez strahu pred tem, da bi ranila posamična nacionalna čustva, govori o ekonomskih in političnih vzrokih za prvo svetovno vojno.

S tem se strinja tudi naš rimski veleposlanik Iztok Mirošič: »Kakorkoli obračamo, a prav Evropski uniji se lahko zahvalimo, da se medsosedski odnosi med Slovenijo in Italijo izboljšujejo. Gradimo novo prihodnost prijateljstva med Slovenci in Italijani ter ostalimi Evropejci, ki jih predstavljajo tudi ti mladi glasbeniki, ki bodo koncentirali nocoj.« Za Delo je še povedal, da na veleposlaništvu ostro zavračajo »kakršnekoli poskuse zlorabe interpretacije zgodovine in morebitnega sprevračanja namena moralnega pokroviteljstva veleposlaništva za dogodek, v katerem poleg italijanskih sodelujejo tudi mladi slovenski glasbeniki. Pridružujemo se pozivom k zdravi pameti in razsodnosti.«