Neprofitnih stanovanj močno primanjkuje

Celje – Javni stanovanjski fond se v Sloveniji stara in propada. Združenje stanovanjskih skladov na to opozarja že dlje časa. Stanovanjski skladi iztrošena neprofitna stanovanja prodajajo, saj zaradi nizkih neprofitnih najemnin nimajo denarja za vzdrževanje in obnovo.

Ob tem, ko se fond okoli 20 tisoč neprofitnih stanovanj krči, pa bi za najrevnejši sloj potrebovali še 10 tisoč stanovanj. A podatki stanovanjskih skladov petih slovenskih mest kažejo, da Ljubljana in Velenje kljub vsemu povečujeta »javno bogastvo«, Maribor, Koper in Celje pa ne. Direktor celjske občinske družbe Nepremičnine je zaradi tega deležen tudi anonimnih očitkov.

Povzemimo najprej stanje v nekaterih mestih. Pomočnik direktorja koprskega javnega stanovanjskega sklada Igor Franca pravi, da so nazadnje 53 neprofitnih stanovanj razdelili leta 2013, zdaj pa imajo odprt razpis, s katerim jih bodo oddali še trideset. Že vnaprej vedo, da lahko na razpisu pričakujejo kar okoli tisoč prošenj.

Maribor prodaja stanovanja za revne

Tudi v Mariboru je upravičencev do neprofitnih stanovanj veliko več kot stanovanj. Na lanskem razpisu so pravico do neprofitnega stanovanja brez plačila varščine priznali 549 prosilcem. Doslej so s prednostne liste lahko dodelili le 21 stanovanj. Na javnem medobčinskem stanovanjskem skladu razmere ponazarjajo s podatki o praznih stanovanjih. Od 165 takšnih v lasti sklada jih je 35 predvidenih za oddajo, 75 jih bodo obnovili, 55 je neprimernih za bivanje ali pa bodo šla na dražbo, ker se obnova ne izplača. Potem so tu še stanovanja, ki jih sklad upravlja, vendar so last Maribora in petih sosednjih občin. Praznih je 105, od teh jih je dvajset primernih za obnovo, 67 jih je neprimernih za bivanje ali se obnova ne izplača, za 18 stanovanj ni urejeno lastništvo.

Obenem pa mariborska mestna občina fonda neprofitnih stanovanj ne povečuje, temveč ga zmanjšuje. Na skladu pojasnjujejo: »Občina je zainteresirana za samostojno prodajo. Petnajstega septembra smo ji predali ključe 57 praznih stanovanj, in sicer za potrebe cenitve vrednosti nepremičnega premoženja, zahtevajo pa še dodatnih devet stanovanj.«

Za povečavo kliknite na infografiko.

Ljubljana in Velenje povečujeta fond

Mestna občina Ljubljana in njen javni stanovanjski sklad kljub nizkim najemninam neprofitni stanovanjski fond povečujeta; v sedmih letih so pridobili skoraj petsto stanovanj. Razpise objavijo vsako drugo leto, na njih pa je povprečno uspešna desetina prosilcev. Stanovanja jim poskušajo dodeliti v dveh letih, vendar navadno traja dlje. Direktor sklada Sašo Rink pravi, da praznih stanovanj nimajo oziroma jih ob izpraznitvi takoj obnovijo in čim prej dodelijo. Trenutno dodeljujejo neprofitna stanovanja z razpisov iz let 2014 in 2016. S prvega jih je od 424 upravičencev nerešenih še 161, z drugega pa od 278 še 270.

V od Ljubljane mnogo manjši mestni občini Velenje so neprofitni stanovanjski fond povečali – drugače kot po številu prebivalcev primerljiva mesta, kjer se ta krči. V sedmih letih je občina pridobila 150 novih stanovanj. Čeprav so v tem času 43 stanovanj prodali najemnikom, so jih dodelili še več, kot so jih zgradili, saj je občina pridobila tudi razpolagalno pravico na 103 stanovanjih v lasti republiškega stanovanjskega sklada. Trenutno je v Velenju zaradi adaptacije praznih osem stanovanj, na neprofitna pa z liste iz leta 2015 čaka še 140 upravičencev.

Celjske obljube o več stanovanjih

Primerjava med izbranimi mesti kaže, da se Celje najslabše spoprijema z razmerami. Občinska družba Nepremičnine Celje je v sedmih letih število neprofitnih stanovanj – ta so v lasti občine ali podjetja samega – zmanjšalo za več kot sto. Poslovanje izboljšujejo s prodajo stanovanj, medtem ko so neprofitnih lani oddali dvajset in letos do septembra 26. Toda praznih stanovanj imajo Nepremičnine ta čas kar 170, potrebna so temeljite obnove, na listi upravičencev do neprofitnih pa na stanovanja čaka kar 453 Celjanov.

Za najbolj revne bi potrebovali še 10.000 stanovanj. Foto: Boris Šuligoj/Delo

Direktor Nepremičnin Primož Brvar je pred nedavnim novinarjem razpošiljal prejeto anonimno pismo, ki mu očita, da v treh letih, odkar je kot občinski politični kader in mestni svetnik SD na čelu Nepremičnin, te niso zgradile nobenega neprofitnega stanovanja, izpraznjena pa oddajo za tržno najemnino ali prodajo.

V odgovoru na očitke Brvar pravi, da se neprofitne najemnine niso povišale od leta 2007. Priznava, da morajo Nepremičnine vzdržnost poslovanja zagotavljati z oddajanjem stanovanj za tržno najemnino, ter opozarja, da tudi celjska mestna občina kot njihova lastnica ne investira več v neprofitno gradnjo.

Toda to naj bi se kmalu spremenilo, napoveduje Brvar. Nepremičninam je iz kohezije za prenovo stanovanj letos obljubljenih 315 tisočakov. Občina Celje bo prihodnje leto iz istega vira poskušala dobiti 6,7 milijona evrov nepovratnih sredstev za gradnjo 13,5 milijona evrov vrednega bloka s 132 stanovanji v Dečkovem naselju. Končan naj bi bil do leta 2020. Seveda bo treba vnaprej jamčiti, da bodo stanovanja javna, sicer jih iz kohezije ne bo mogoče sofinancirati.

Brvar ima o vsem zanimivo stališče, namreč, da brez nepovratne pomoči Sloveniji ne bo dovolj pomoči za revne: »Glede na stanovanjsko politiko države so evropska sredstva edini način, da se na dolgi rok zagotovita ohranjanje stanovanjskega fonda v lasti družbe in hkratna vzdržnost poslovanja.«