Nerešenih še 381 denacionalizacijskih zadev

Na upravnih enotah je največ nerešenih zadev še vedno na področju vračanja kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev.

Objavljeno
13. november 2011 18.27
Posodobljeno
13. november 2011 18.33
Matjaž Albreht, notranja politika
Matjaž Albreht, notranja politika

Ljubljana - Po statističnih podatkih ministrstva za pravosodje je po tretjem četrtletju letošnjega leta pri vseh upravnih organih ostalo nerešenih še 381 denacionalizacijskih zadev. Od tega je na prvi stopnji nerešenih 256, v pritožbi na drugi stopnji pa še 125 zadev.

Na upravnih enotah je največ nerešenih zadev še vedno na področju vračanja kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev. V zadnjem četrtletju so sicer rešili devet zadev, ostalo pa jih je še 103. Na področju vračanja stanovanjskih hiš, stanovanj, poslovnih stavb, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč je nerešenih 75 zadev, na področju vračanja zasebnih gospodarskih podjetij pa je še 27 nerešenih zadev. V tem četrtletju je ministrstvo zabeležilo napredek pri zmanjševanju števila nerešenih zadev v samo 13 upravnih enotah, največ zadev ostaja v Ljubljani, in sicer 31, sledita Maribor (23) in Kranj (16). Nekatere upravne enote že dve leti (Dravograd, Slovenj Gradec) ali več (Tolmin, Lenart) niso rešile niti ene zadeve.

Tudi ministrstva, ki na prvi stopnji odločajo o vračanju odvzetega premoženja še niso rešila vseh zadev. Ministrstvo za kulturo ima nerešenih še 46 zadev. V letošnjem letu so rešili tri zadeve. Ministrstvo za okolje in prostor, ki ima nerešenih še pet zadev, pa na prvi stopnji že dve leti pravnomočno ni rešilo nobene zadeve. Na drugi stopnji ima ministrstvo za kmetijstvo nerešenih 35 pritožb, pri čemer so v enem letu rešili 92 zadev. Ministrstvo za okolje in prostor ima 56 pritožb, v enem letu pa so jih rešili 115. Ministrstvo za gospodarstvo pa ima še osem pritožb.