Tiskane izdaje
Mihael Perman, direktor AZN, teh informacij ni mogel potrditi, ker »smo po zakonu zavezani, da varujemo zaupnost podatkov. Ker gre za postopke, ki še niso končani, jih ne moremo komentirati. Prav tako ne smemo razkrivati vsebine morebitnih ukrepov ali vsebine sej organov AZN,« je na vprašanja Dela odgovoril direktor AZN.
Averjevo razrešitev je bilo že dolgo pričakovati. Eden izmed vzrokov, da so ga razrešili, bi lahko bila njegova izjava v televizijski oddaji Tarča, v kateri je povedal, da si je od prokurista Vzajemne Franca Henigmana izposodil 30.000 evrov, hkrati pa so v javnost prišli podatki, da mu je tolikšen znesek (dvakrat po 15.000 evrov) nakazal tudi njegov podrejeni v Vzajemni Denis Mužerlin, sin Jožefa Mužerlina, lastnika nepremičninskega podjetja Geacomm iz Kopra, ki je za Vzajemno preračunavalo matematične modele za upravljanje s tveganji v skupni vrednosti okoli 161.000 evrov.
Sporno je, če si direktor zavarovalnice izposoja velike zneske, saj tako postane odvisen od drugih oseb, zato je njegova integriteta lahko dvomljiva, nas je opozoril zavarovalniški strokovnjak. Zaradi tega bi AZN menda lahko odvzela Averju licenco.
Drugi vzrok za razrešitev so vnaprej podpisane odstopne izjave, s katerimi sta (ali bi vsaj lahko) Aver in Henigman držala v šahu člane nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta Gregor Primic je za Delo že junija potrdil, da je odstopno izjavo vnaprej podpisal že v času kandidiranja za člana nadzornega sveta in da jo je imel v rokah Aver, nato pa jo je Primic pridobil nazaj. Štirje drugi člani nadzornega sveta so v Pismih bralcev za Delo zapisali, da niso podpisali odstopnih izjav, a se je pozneje pokazalo, da je vnaprejšnjo odstopno izjavo podpisal tudi Ivan Sepaher, menda pa tudi prof. dr. Jože Benčina, sedanji predsednik nadzornega sveta. Kateri vzrok je prevladal za zdajšnjo razrešitev Averja, ne vemo uradno, neuradno pa so bile menda odločilne vnaprej podpisane izjave.
»Slišal sem, da agencija raziskuje sistemsko tveganje zaradi dogodkov in odstopnih izjav v nadzornem svetu. Domnevam, da bi lahko bila razrešitev uprave kolateralna škoda. Slišal sem, da bi AZN preko izredne uprave posegla v organe upravljanja,« je včeraj potrdil Aver. Drugih vzrokov za razrešitev ni, je menil, saj ni AZN v njegovem času izdala nobene odredbe ali odločbe o kršitvah; prav tako Vzajemna zdaj zelo dobro posluje, je dejal. Res pa je, da nadzorni svet ni mogel izpeljati že nekaj zaporednih sej.
Iz odgovora direktorja AZN Mihaela Permana sklepamo, da AZN postopka prisilne uprave včeraj ni izpeljala do konca. Prav tako edini kandidat, ki se pojavlja v javnosti kot »prisilni upravitelj« Vzajemne, ni potrdil, da bi ga AZN že imenovala za upravitelja, prav nasprotno. »Nisem imel nobenega, ne uradnega ne neuradnega pogovora o tem. Kaj bo prinesel čas, bomo videli,« je dejal včeraj za Delo Dušan Novak, nekdanji predsednik uprave zavarovalnice Adriatic, pozneje zaposlen v KD Group.
Očitno torej še ne povsem dokončana razrešitev Averja in uvedba prisilne uprave pa je vendarle v tem trenutku presenetila. Vzajemno namreč loči le še mesec dni od izredne skupščine, na kateri so napovedali razrešitev nadzornega sveta (in morda za tem) uprave tudi v Zvezi društev upokojencev. Zato nekateri špekulirajo, da je razrešitev morda povezana z Averjevo namero, da postane član uprave Luke Koper. Aver, sicer Koprčan, včeraj ni ne potrdil in ne zanikal, da se je za eno od dveh razpisanih mest v upravi Luke res prijavil.
Več v sredinem tiskanem Delu
