Neuradno: septembra v Pomurju 4 milijone škode zaradi poplav

V septembrskem valu poplav je v Pomurju neuradno nastalo za štiri milijone evrov škode, reševanja in intervencije pa so stale 750.000 evrov . Nujno bo urediti vodno infrastrukturo in protipoplavne nasip.

Objavljeno
03. december 2014 21.19
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Murska Sobota - Po grobi in neuradni oceni so septembrske poplave v Pomurju povzročile za kakšne štiri milijone evrov škode na objektih, infrastrukturi in v kmetijstvu. Prav tako neuradno so stroški vseh intervencij znašali 750.000 evrov. Včerajšnja analiza poplav je pokazala dobro delovanje vpletenih in nekaj slabosti.

Uprava za zaščito in reševanje je namesto veliko prej načrtovane teoretične državne vaje »Mura 2014« včeraj v Murski Soboti pripravila analizo septembrskih poplav, ki so zahtevale povsem življenjske in praktične reakcije in delovanje vseh vpletenih. Med 9. in 14. septembrom je v Pomurju povprečno padlo 271 litrov dežja na kvadratni meter, kar je povzročilo ene najhujših poplav v zadnjih tridesetih letih, med katerimi je bilo poplavljenih čez 3.500 hiš, 24 stanovanjskih blokov, tri osnovne šole, 1421 gospodarskih poslopij in 26 podjetij, sprožilo pa se je tudi 193 plazov. V intervencijah in reševanju ljudi in premoženja je sodelovalo skupaj okrog 8000 ljudi, po oceni poveljnika štaba Civilne zaščite za Pomurje Martina Smodiša pa je poleg pripadnikov civilne zaščite, vojske in policije najpomembnejšo vlogo odigralo skoraj 2.900 prostovoljnih gasilcev.


Delovanje vseh je bilo v glavnem dobro, pokazalo pa se je tudi nekaj slabosti. Največji problem v vsem Pomurju je slabo stanje vodne infrastrukture in pomanjkanje denarja za njeno vzdrževanje. Tudi obrambni nasipi ob Muri so marsikje potrebni popravila, ponekod jih pa sploh ni, potrebno pa bi bilo določiti tudi območja za razlivanje vode in zgraditi suhe zadrževalnike.


Nekatere občine kljub slabi izkušnji iz poplav leta 2005 niso imele na zalogi najosnovnejšega, kot so vreče za pesek in plastične folije, nekatere tudi nimajo ustanovljenih občinskih štabov civilne zaščite. Problem je tudi samovoljno in neodgovorno poseganje posameznikov v nasipe in drugo infrastrukturo, kar nekaj udeležencev analize pa je opozorilo na to, da se bodo tudi sami občani na poplavnih območjih za takšne primere morali bolje pripraviti in si tudi sami priskrbeti vsaj nekaj vreč za pesek in še kaj.