Neuradno: tudi »pokojninski« referendum bo

Ljubljana – Po naših neuradnih informacijah je ustavno sodišče sklenilo, da ne prepove referenduma o pokojninski reformi. Generalni sekretar ustavnega sodišča Erik Kerševan je popoldne sporočil le, da bo ustna razglasitev odločitve o zahtevi državnega zbora, ali bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko nastale protiustavne posledice, v ponedeljek.

Naše neuradne informacije tudi pravijo, da je bila odločitev ustavnih sodnikov sprejeta s prepričljivo večino. Sindikati so napovedali, da bodo, če so res dobili zeleno luč ustavnega sodišča, nadaljevali zbiranje podpisov. Ker večino podpisov že imajo, bi bil lahko referendum – ki ga razpiše parlament – maja, torej mesec dni po referendumu o zakonu o malem delu. Če držijo naše informacije, vladajoči koaliciji ustavnih sodnikov ni uspelo prepričati, da brez pokojninske reforme Slovenija ne bo zmogla izpolnjevati svojih obveznosti kot socialna država in da nas čaka kolaps pokojninske blagajne. Natančneje povedano, ob tehtanju dveh ustavnih pravic – pravice do socialne države in pravice do referenduma – so se argumenti sodnikov očitno bolj nagnili k pravici do referenduma.

Vlada: Gremo v kampanjo!

Premier Borut Pahor na novinarski konferenci po seji vlade ni hotel ugibati o odločitvi ustavnega sodišča, a je zatrdil, da jo bo »spoštoval, čeprav bo v primeru, da bo ustavno sodišče dovolilo referendum, Slovenija unikatna država, ker bodo o fiskalnem vprašanju odločali volivci. Kljub temu pa se bo vlada soočila z nasprotniki reforme in poskušala referendum dobiti.« Pahor, ki šteje pokojninsko reformo za najpomembnejši projekt svojega mandata, je posebej poudaril, da predmet morebitnega referenduma ne bi smelo postati odločanje o podpori vladi. Minister za delo Ivan Svetlik pa je dejal, da jih, »če referendum bo, čaka še ena intenzivna kampanja, da prepričajo ljudi, naj podprejo zakon.«

Jutri se namreč uradno začenja kampanja o referendumu o zakonu o malem delu, ki spada v paket reformskih ukrepov na trgu dela in o katerem se bomo volivci izrekali 10. aprila. V kampanji bo prvič sodelovala vlada, ki bo za to namenila 100.000 evrov. Še nekoliko več denarja bodo skupaj porabili nasprotniki referenduma, Študentska organizacija Slovenije, Gibanje za dostojno delo in Zveza svobodnih sindikatov. V kampanji bodo sodelovale tudi vse parlamentarne stranke; vladne za, opozicijske pa proti.

Spremembe ustave

Vlada bo parlamentu predlagala spremembe ustave, s katerimi bi uvedla nekoliko ostrejša pravila za razpis referenduma. Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs sicer ni dobila potrditve, da bi spremembe, za katere je potrebna dvetretjinska večina, podprla tudi opozicija. Kljub temu vlada predlaga, da bi referendume prepustili le še ljudski iniciativi (40.000 podpisov) in tako iz ustave črtali člen, ki določa, da mora državni zbor razpisati referendum tudi na zahtevo državnega sveta in tretjinske poslanske večine.

Da bi referendum uspel, bi se ga po novem morala udeležiti najmanj četrtina vseh volilnih upravičencev. Vladni predlog pa predvideva tudi omejitve tem, o katerih lahko neposredno odločajo državljani – o zakonodaji o varnosti ali obrambi države ter odpravi posledic naravnih nesreč, ratifikacijah mednarodnih pogodb (z izjemo vstopa v mednarodne integracije), o zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah, proračunski zakonodaji ter zakonih, katerih zavrnitev bi pomenila kršitev človekovih pravic.

A omenjene ustavne spremembe, ki omejujejo referendumska pravila, ne bi veljale za tiste pobude, ki so že vložene, tudi če bi jih parlament sprejel. Torej niti za referendum o zakonu o malem delu niti o referendumu o pokojninski reformi.

Dva referendumska dneva?

Pavlinič Krebsova je povedala, da je vlada pripravljena na možnost uvedbe referendumskega dne, kar predlaga SDS. »Z opozicijo smo se v okviru usklajevanj o omenjenih ustavnih spremembah pripravljeni dogovoriti o najmanj dveh referendumskih dneh v koledarskem letu,« je potrdila ministrica. Cena enega referenduma sicer znaša okrog štiri milijone evrov.