Neuspešna pogajanja o regresu

Ljubljana – Pogajanja o kolektivni pogodbi o usklajevanju plač, regresu za letni dopust in povračilu stroškov v zvezi z delom med delodajalci in delojemalci se zaostrujejo. V pogajanjih o višini regresa v podjetjih v težavah ni bilo napredka, delodajalci pa so sindikate razburili s predlogom, da bi v podjetjih v težavah znižali tudi nekatere druge dogovorjene minimalne standarde. Delodajalcem smo tako sporočili, da se kopičijo razlogi za sindikalne aktivnosti, je povedal predsednik Pergama Dušan Rebolj.

Kot je še dejal po pogajanjih, se je pokazalo, da z zaostrovanjem pogojev, zlasti s strani združenja delodajalcev, ne bodo prišli do rešitve. "Posebej zaskrbljujoče pa je, da so danes predlagali še bolj radikalne predloge kot doslej - da bi podjetja v težavah lahko tudi pri drugih minimalnih dogovorjenih standardih (uskladitveni znesek zvišanja plače, prehrana, stroški prevoza na delo ipd.) izplačevala le 90 odstotkov dogovorjenega zneska," je izpostavil.

Napovedal je, da bodo, če se bo brezplodna razprava nadaljevala, pozvali članstvo v podporo k radikalnim sindikalnim pritiskom. "Ne bomo pustili, da bi letos ostali brez usklajevanja plač, kar je očiten namen," je bil odločen Rebolj. "Že nekaj časa imam slutnjo, da bi delodajalci najraje videli, da plač letos ne bi dvignili," je še dodal in dejal, da bodo s pritiski začeli po krogu ali dveh neuspešnih pogajanj.

Sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Samo Hribar Milič je povedal, da je višina regresa v podjetjih, ki poslujejo pozitivno, dogovorjena (145.000 tolarjev bruto). Glede višine regresa v podjetjih z izgubo delodajalci predlagajo, da podjetja z izgubo oz. tista, ki dosegajo 80 odstotkov dodane vrednosti na zaposlenega v zasebnem sektorju, lahko po dogovoru izplačajo nižji regres.

Svetovalec predsednika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Jože Smole je izrazil pričakovanje, da bodo to, za koga bo veljal minimalni regres, dorekli na enem od naslednjih pogajanj. "V pogajanjih želimo zaščititi podjetja, ki imajo težave, in oblikovati model, po katerem bi lahko izplačala tudi nižji regres ali da bi ga izplačevala v drugih oblikah," je poudaril.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je to početje delodajalcev označil za obsojanja vredno. "Za par tisočakov blokirajo proces pogajanj, kar je nedopustno in nerazumljivo. Ni podjetja, ki bi bilo za par tisočakov rešeno ali potopljeno," je prepričan Semolič. Enako je menil tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Boris Mazalin. "Razprava o minimalnem regresu je pokazala razkorak, ki je za nas nesprejemljiv. Toliko izjem, kot so jih prikazali delodajalci, pomeni praktično znižanje zakonskega minimuma za veliko število delavcev."

Po Mazalinovem mnenju združenje delodajalcev izredno napenja zahteve in na nek način uresničuje reformne napovedi, medtem ko GZS gleda stvari bolj celovito in so njihovi predlogi bolj usklajeni z doslej dogovorjenimi minimalnimi standardi. "Združenje želi preskočiti kolektivne pogodbe dejavnosti, kar je poskus izigravanja socialnega partnerstva," je še dejal.

Vsi predstavniki sindikatov so ocenili, da se v pogajanjih vse bolj kažejo problemi, različna gledanja in trenja v delodajalskih organizacijah. "GZS in delodajalske organizacije ne nastopajo z istim mnenjem. Danes pa so prevladovala stališča združenja delodajalcev, ki so izrazito neprijazna za delavce," je povzel Semolič. Rebolj ga je dopolnil, da je "vojna oz. dokazovanje pred svojim članstvom znotraj delodajalcev tisto, kar nas oddaljuje od pametnega kompromisa in dogovora".