Neuspešno spodbijanje volilne zakonodaje

Odbor DZ za notranjo politiko ocenjuje, da pobudi županskih kandidatov, Brede Pečan in Dušana Krajnika, za ustavno presojo zakona o volitvah v državni zbor nista utemeljeni.

Objavljeno
21. februar 2007 11.13
Breda Pečan
Ljubljana - Odbor državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje ocenjuje, da pobudi dveh županskih kandidatov, Brede Pečan in Dušana Krajnika, za ustavno presojo zakona o volitvah v državni zbor nista utemeljeni. Oba namreč na ustavnem sodišči spodbijata volilno zakonodajo, potem ko sta na lanskih lokalnih volitvah boj za župansko mesto izgubila le za nekaj glasov.

Kandidatka za izolsko županjo Breda Pečan, sicer poslanka SD, je pobudo na ustavno sodišče vložila po zapletih z ugotavljanjem izida drugega kroga lanskih županskih volitev v Izoli, kjer se je z odločitvijo upravnega sodišča volilni izid prevesil v prid njenega protikandidata, Tomislava Klokočovnika. Pečanova sicer izpodbija zakon o lokalnih volitvah ter zakon o volitvah v državni zbor. Do prve pobude se je že opredelil matični odbor za lokalno samoupravo, ki je ocenil, da pobuda za ustavno presojo ni utemeljena.

Pečanova sicer zakonu očita nejasne določbe, ki dopuščajo različno razlago. Spodbija določbo zakona, ki se tiče glasovanja po pošti. Zakon namreč pravi, da se glasovanje po pošti opravi pred dnevom glasovanja, ne določa pa načina, s katerim se ugotavlja dan glasovanja po pošti.

Parlamentarna zakonodajno-pravna služba (ZPS) ugotavlja, da izpodbijane določbe zakona o volitvah v DZ niso v neskladju z ustavo. Zakonske določbe so jasne, dan glasovanja po pošti pa se ugotavlja po poštnem žigu, kot je ugotovilo tudi upravno sodišče.

Na pomisleke Mirana Potrča (SD), da zakonska norma omogoča več načinov ugotavljanja datuma glasovanja, je vodja ZPS Miroslav Mozetič pojasnil, da so sicer mogoče še druge interpretacije ugotavljanja dneva glasovanja, a nobena izmed njih ni ustavno sporna. Določba tako ni nejasna v takšni meri, da bi bila neustavna, je dejal Mozetič, ki sicer meni, da bi bile spremembe zakona, ki bi nekatere tehnične zadeve podrobneje opredelile, koristne.

Člani odbora so mnenje ZPS podprli brez glasu proti, tako kot tudi v primeru ustavne pobude Dušana Krajnika. Tudi nesojeni župan Škofje Loke na ustavnem sodišču spodbija zakon o volitvah v DZ, in sicer njegov 25. člen. Ta določa, da član volilnega odbora ne more hkrati kandidirati na volitvah, ne prepoveduje pa sorodstvenih vezi med kandidati in člani volilnih odborov, kar se Krajniku zdi kršenje načela enakosti.

Zakonodajno-pravna služba tudi v tem primeru ocenjuje, da pobuda ni utemeljena. Kot so zapisali v mnenju, zakon na ustavno skladen način zagotavlja zakonitost dela in onemogoča morebitno nepristranskost posameznih članov volilnih organov, zlasti volilnih odborov. ZPS še pojasnjuje, da ima v primeru nepravilnosti vsak kandidat možnost vložiti ugovor pri volilni komisiji ter pritožbo na občinski svet ter upravno sodišče.

Tudi pri tej pobudi so se člani odbora strinjali z mnenjem ZPS, ob tem pa je Potrč opozoril, da je pobuda koristna, saj se pri izvedbi volitev večkrat postavlja vprašanje o korektni sestavi volilnih odborov.