Tiskane izdaje
Ljubljana - V dveh primerih od sedemnajstih, v katerih je pravosodni minister Lovro Šturm predlagal, naj predsedniki sodišč opravijo službeni nadzor nad delom svojih sodnikov, je odločitev po včerajšnji nekaj ur trajajoči seji sodnega sveta znana. Sodni svet soglasno ni ugodil predlogoma za uvedbo službenega nadzora nad delom okrožnega sodnika iz Murske Sobote Branka Palatina, ki vodi postopek v zadevi Petek, in delom predsednice stečajnega senata v primeru Mebles IMS (Zbiljski gaj), ki ga vodi ljubljanska okrožna sodnica Darja Novak Krajšek.
Za predlog za uvedbo službenega nadzora nad delom sodnika Palatina se je pravosodni minister odločil na podlagi domnevnih nepravilnosti pri vodenju postopka oziroma glavne obravnave, ki jih je navedla višja državna tožilka Elizabeta Györkös, ki v primeru Petek zastopa obtožbo. V drugem primeru, torej v zadevi Mebles IMS, pa se je Lovro Šturm odločil za predlog za uvedbo službenega nadzora nad delom predsednice stečajnega senata Darje Novak Krajšek na podlagi navedb enega od izvajalcev del pri gradnji naselja Zbiljski gaj Petra Žiberta. Predsednica stečajnega senata naj namreč ne bi opravljala ustreznega nadzora nad delom stečajne upraviteljice Marte Kalpič Zalar.
Sekretar sodnega sveta Bojan Breznik nam je povedal, da sodni svet predlogu ministra ni ugodil zaradi treh oziroma štirih razlogov. V predlogu ministra niso navedeni odločilni in obrazloženi razlogi za uvedbo službenega nadzora. Če gre v postopku za domnevne procesne kršitve, kot jih je navedla višja državna tožilka Elizabeta Györkös, je to lahko stvar pritožbenega preizkusa pred višjim sodiščem. Minister prav tako ni opredelil obsega službenega nadzora oziroma ga je v zadevi Zbiljski gaj le deloma. Hkrati tudi ni pojasnil, ali ga predlaga zaradi ugotavljanja, če sodnika izpolnjujeta sodniške dolžnosti po zakonu in sodnem redu ali zato, da se odpravijo vzroki za neustrezen obseg, kakovost in strokovnost dela ter zaostanke pri delu.
