Nevarne zimske razmere v gorah

Ljubljana - V gorah je že zapadlo veliko snega, zaradi katerega morajo biti tisti, ki se odpravljajo v gore, posebej previdni. Poleg obvezne opreme se morajo dobro seznaniti z razmerami. Ob upoštevanju navodil gorskih reševalcev število umrlih v gorskih nesrečah do konca leta ne bo preseglo številke 16, kolikor je bilo zaenkrat žrtev slovenskih gora.

 

Gorska reševalna zveze Slovenije (GRZS) na čelu s predsednikom Mirom Pogačarjem, bo zimska sezona letos v gorah najverjetneje kar dolgotrajna. V tem času pa gornikom grozi nevarnost zdrsa in snežnih plazov. Zato morajo vsi, ki se podajajo v gore, v obvezni opremi imeti dereze, capin, plazovno žolno, snežno lopato in sondo. Ko človek zdrsne ima le nekaj sekund časa, da se ujame s capinom, zasutega pod plazom pa je treba najti v 15 minutah, saj se potem njegove možnosti preživetja močno zmanjšajo.

 

Čeprav se je letos število akcij zmanjšalo, pa so določene reševalne postaje postavile nove rekorde. Pri tem izstopa predvsem postaja Tolmin, kjer so letos doslej imeli 60 intervencij, lani pa v celem letu 55. Za člane te relativne majhne postaje to predstavlja izjemno obremenitev. "Za reševalca, ki letno sodeluje v 20 do 30 reševalnih akcijah to pomeni veliko odrekanja in tudi problemov na delovnem mestu in v družini," je pojasnil Pogačar, ki je prepričan, da je status gorskega reševalca potrebno opredeliti in določiti nekatere bonitete države. "Dolgoročno bo to treba rešiti ne le za gorske reševalce, ampak tudi za druge humanitarne službe, ki pomagajo državljanom," je prepričan.

 

Gorski reševalci pri reševanju drugih tvegajo tudi svoja življenja. Na to spominja tragična nesreča na reševalni vaji leta 1997. Po njej je bil ustanovljen Sklad Okrešelj, s katerimi reševalci že deset let finančno pomagajo otrokom, ki so tedaj izgubili očete. Sklad bo zaradi nesreč potreben tudi v prihodnje, ko bo svoje delovanje bolj posvetil tudi preventivnemu področju.

Več o vremenu ...