Nevladne organizacije: 
Namen poprave krivic je izigran

Ljubljana – Zanje je začel veljati zakon o tujcih, s čimer pa niso bili seznanjeni. Presenečenja so sledila na upravnih enotah, kjer so jim lahko kadar koli uničili osebno izkaznico, potni list ali vozniško dovoljenje, čeprav so jih izdali pristojni organi v Sloveniji in so bili še veljavni. S problematiko izbrisanih se je kmalu seznanil varuh človekovih pravic, ki je začel opozarjati pristojne na kršitve njihovih pravic. Sledile so odločbe ustavnega sodišča, ki so vse po vrsti razkrivale nezakonitost izbrisa in neustavnost zakonov, na podlagi katerih so urejali to vprašanje. Dolgotrajni zakonodajni postopek, ki je sledil, se je končal lani s spremembami zakona o izbrisanih, vendar problem po mnenju Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije s tem še zdaleč ni rešen.

Pavšalne odškodnine?
Ljubljana - Država bi morala popraviti krivice vsem, ki so jo utrpeli in bodo to tudi dokazali v ustreznem postopku. Zato so nesmiselni prepiri o pravem številu izbrisanih – 18.305 ali 25.761, menijo v društvu. Po njihovih podatkih so doslej 6381 izbrisanim povrnili dovoljenje za stalno prebivanje, 3499 izbrisanim pa so podelili državljanstvo brez povrnitve dovoljenja za stalno prebivanje. Ostali še niso dobili statusa oziroma še niso vložili prošnje. Društvo meni, da se je mnogo ljudi izselilo iz Slovenije in so si uredili življenje drugje. Zato mnogi sploh ne bodo vložili prošnje za povrnitev dovoljenja za stalno prebivanje. Zakon predpisuje, da lahko dovoljenje za stalno prebivanje dobijo le tisti, ki se bodo pripravljeni v enem letu vrniti v Slovenijo. Zato ne preseneča, da so v prvega pol leta upravni organi prejeli le 115 prošenj, so ugotovili v društvu.

Pridobitev dovoljenja pa je le prvi del poprave krivic. Država še nikomur med njimi ni povrnila povzročene škode, niti se o odškodnini ni pripravljena pogovarjati. Zato je društvo na nedavnem občnem zboru znova pozvalo politiko, naj vsaj prizna problem in ga prouči, saj se zavedajo, »da v sedanji krizi izplačevanje kakršnih koli odškodnin preprosto ni možno«.

Vlado znova pozivajo, naj ustanovi komisijo, ki naj v enem letu pripravi predlog možnih rešitev, pri čemer naj se opredeli tudi do predloga društva o pavšalnih odškodninah. Ta predlog sta doslej vlada in politika povsem ignorirali, čeprav ga je že lani podprl predsednik vlade Borut Pahor, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je predlagal, naj se krivice obravnavajo po zakonu o žrtvah vojnega nasilja.

Neživljenjska zakonska praksa

V Amnesty International Slovenije, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in na Mirovnem inštitutu s konkretnim primeru dokazujejo, kako neživljenjska je lani sprejeta zakonodaja v praksi. Izbrisani, ki je bil v preteklosti iz Slovenije dvakrat prisilno odstranjen, je pred kratkim prejel dovoljenje za stalno prebivanje, a mu družina ne more slediti, ker njen status še ni urejen. Ker se mora izbrisani v enem letu preseliti v Slovenijo – v nasprotnem primeru mu dovoljenje za prebivanje neha veljati –, družini pa bi lahko zaradi pomanjkanja sredstev za preživljanje bivanje celo zavrnili, država tako pozablja na pravico do zasebnega in družinskega življenja, kakor jo določa 8. člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ter na interese otrok po konvenciji o otrokovih pravicah.

Tako je po mnenju omenjenih nevladnih organizacij izigran namen poprave krivic, vrnitev pa onemogočena, saj se brez družine nihče ne bo vračal v nekdanje okolje. »Še več, tak odziv Slovenije pomeni dodatno sporočilo nezaželenosti. Prepričani smo, da ta dvojnost številne izbrisane in njihove družine odvrača od podajanja vlog,« so zapisali v skupnem sporočilu za javnost.
Odgovornim tako predlagajo proaktivne ukrepe socialnega varstva, politike zaposlovanja, integracije ali drugačne pomoči, da se izbrisani po vrnitvi ne bi znašli na cesti, prepuščeni samim sebi.