Tiskane izdaje
Ljubljana − Že v zgodnjih jutranjih urah se je pred azilnim domom na Viču zbralo okoli 30 beguncev. S protestom hočejo opozoriti na nevzdržne razmere, v katerih živijo, še bolj pa jih moti to, da nimajo nobenih informacij o svojem statusu. Nekateri so v Sloveniji že deset mesecev, razmere v domu pa primerjajo z zaporom. »Ne rasizmu« in »Tudi mi smo ljudje«, opozarjajo pred azilnim domom in zahtevajo pogovor z ministrico za notranje zadeve Vesno Györkös Žnidar. Ministrica pa za zdaj, kot je sporočila, ne vidi potrebe po srečanju: »Prosilci za azil so obravnavani v skladu z zakonodajo.«
Toda migranti, ki so se protestno zbrali pred azilnim domom na Viču, so opozorili, da azilni sistem v Sloveniji ni niti malo dober. Azilni postopki so pogosto dolgotrajni, vmes niso o ničemer obveščeni in nihče jih nič ne vpraša. Problem je po njihovem tudi dostop do zdravnika, in tudi če ga dobijo, jim ta zgolj predpiše protibolečinske tablete. V eni sobi so nastanjeni štirje ali pet ljudi, kar je po njihovih besedah nevzdržno.
»V Slovenijo nismo prišli, ker bi hoteli, ampak ker smo bili prisiljeni,« je dejal enainpetdesetletni Mahmud iz Damaska. »Iskali smo mir, zdaj pa so same težave. Človekove pravice, kot zdaj vidim, so lažne. Mislim, da z živalmi tu ravnajo bolje kot z nami.«
Nekateri med njimi so opozorili, da čeprav naj bi na mesec prejeli po 18 evrov, te vsote niso še videli. Eden od njih je opozoril, da je v Slovenijo prišel iz Grčije, uradno po programu premestitve, kar pomeni, da je že tam opravil vse potrebne razgovore in predložil ustrezno dokumentacijo. V Grčiji so mu zagotovili, da bo postopek stekel hitro, dober mesec dni, odkar je v Sloveniji, še nima odgovora o svojem statusu.
Pred letom dni so se začeli številnejši prihodi beguncev v Slovenijo. Do marca letos je državo prešlo skoraj pol milijona ljudi, za mednarodno zaščito jih je pri nas zaprosila le peščica, še manjšemu številu pa Slovenija status tudi podeli; status begunca jih je dobilo 28, 75 pa jih je bilo doslej v državo premeščenih.
Ministrica: Solidarnost ima svoje meje
Ministrica pa je v izjavi novinarjem pred sejo DZ očitke nastanjenih v azilnem domu označila za neprimerne in poudarila, da Sloveniji pri soočanju z migrantsko problematiko ni mogoče ničesar očitati. »Slovenija je problem le v Sloveniji, z notranjo razklanostjo bomo morali za vselej opraviti,« je dejala in pojasnila, da so postopki mednarodne zaščite kompleksni in zahtevni, zato tudi nekoliko daljši. Dejala je tudi, da Slovenija ni ekonomska velesila.
»Pomagamo in smo kredibilen partner pri evropskem soočanju s kompleksnim problemom migracij, a ima tudi solidarnost svoje meje,« je pripomnila. Če bi namreč država sprejemala več oseb, kot ima kapacitet, bi to po ministričinih besedah prineslo več težav kot koristi »za celovito soočanje s to problematiko«. Menda bi tako lahko bili, kot je dejala, »ogroženi pravni, socialni in zdravstveni sistem v državi, prav tako notranja varnost«.
Cerar si želi umiritve strasti
Premier Miro Cerar obžaluje, da v azilnem domu nastaja nemir. Razume, da so prosilci za azil nekoliko nestrpni in morda vznemirjeni, a pojasnjuje, da ima naša država določene postopke ter določene zmožnosti obravnave in integracije. Kot je poudaril ob robu seje DZ, pristojni migrante obravnavajo humanitarno in si prizadevajo, da so ti na varnem in imajo vse potrebno. Na očitek glede prepočasnih postopkov pa je odgovoril s pojasnilom, da številni postopki pri nas potekajo počasi, tudi za državljane.
Premier si želi umiritve strasti v azilnem domu, saj verjame, da se tudi pristojni trudijo. »Če bomo ugotovili, da je mogoče te postopke pospešiti, pa se bom za to sam zavzel,« je zagotovil.
MNZ: Prošnje povprečno rešene v 99 dneh
Na ministrstvu za notranje zadeve v zvezi z očitki, da je azilni dom prenatrpan, v izjavi za javnost poudarjajo, da je v azilnem domu nastanjenih 153 prosilcev za azil, medtem ko je prostora za 200 oseb.
Navajajo, da vsem prosilcem zagotavljajo pravico do prebivanja v Sloveniji, spremljanja postopka v jeziku, ki ga razumejo, informiranja, materialne oskrbe oziroma finančne pomoči, brezplačne pravne pomoči, nujnega zdravljenja, izobraževanja, dostopa na trg dela, humanitarne pomoči in žepnine.
Prošnje prosilcev so po navedbah ministrstva povprečno rešene v 99 dneh, to je znotraj zakonskih rokov. V azilnem domu vsakodnevno potekajo različne dejavnosti, ki jih izvajajo številne nevladne organizacije.
