Nezadovoljni z vlado, ne s političnimi strankami

Tokratna Delova anketa kaže na veliko spremembo razpoloženja javnosti. Ocena dela vlade in parlamenta je padla na najnižjo točko doslej, kljub temu pa se deleži glasov za politične stranke v mesecu dni skoraj niso spremenili.

Objavljeno
18. oktober 2009 23.14
Marko Pečauer
Marko Pečauer
Ljubljana - Tokratna Delova anketa je nekaj posebnega. Kaže na veliko spremembo v razpoloženju javnosti, a ne, kot je bilo to doslej, z naraščanjem podpore določenim političnim strankam in padanjem podpore drugim. Ta se v zadnjem mesecu dni skoraj ni spremenila. Pač pa se je občutno povečalo nezadovoljstvo z delom vlade. Tudi na Barometru priljubljenosti so se zgodile velike spremembe, predvsem v škodo članov vlade.

Na vprašanje, kako ocenjujejo delo slovenske vlade v zadnjem mesecu, je 40,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da ga ocenjujejo negativno, 14,2 odstotka pa zelo negativno. Skupaj je to 54,8 odstotka in je najbolj negativna ocena doslej, tudi v primerjavi s prejšnjo, Janševo vlado. Prvič doslej se je zgodilo, da je več kot polovica vprašanih dala vladi negativno oceno. V primerjavi s prejšnjim mesecem se je seštevek pozitivnih ocen povečal za devet odstotnih točk, seštevek pozitivnih ocen pa je nižji za 6,4 odstotne točke. Še pred pol leta sta bila seštevka pozitivnih in negativnih ocen izenačena, zdaj je negativnih ocen skoraj dvakrat toliko kot pozitivnih.

 

Podobno velja za parlament, ki je prav tako dobil več kot polovico negativnih ocen, srednja ocena pa tudi ni bila še nikoli tako slaba in je še malenkost nižja kot ocena dela parlamenta.

 

Spremembe se kažejo tudi v odnosu javnosti do posameznih politikov. Barometer priljubljenosti, kjer zadnje mesece ni bilo očitnejših sprememb, tokrat prinaša precej premešano sliko. Najprej zbode v oči, da je premier Borut Pahor, ki je bil že dolgo tako rekoč aboniran na drugo mesto, takoj za predsednikom republike Danilom Türkom, tokrat pristal na petem mestu. A tudi uvrstitev vodje opozicije Janeza Janše se je poslabšala, čeprav ne tako močno, s petega na sedmo mesto. Med očitnejšimi padci je še uvrstitev notranje ministrice Katarine Kresal (z devetega na 14. mesto) in ljubljanskega župana Zorana Jankovića (s šestega na 13. mesto).

 

Največji skok navzgor pa je tokrat opravil evropski komisar Janez Potočnik - za sedem mest, s 13. na četrto mesto. Precej navzgor se je premaknil tudi minister za okolje Karl Erjavec (s 14. na osmo mesto).

 

Več v ponedeljkovi tiskani izdaji Dela