Ni dovolj le politična svoboda

Ljubljana - Po svetu danes obeležujejo mednarodni dan človekovih pravic, ki ga praznujemo že 55. leto zapored. V Sloveniji je večina slovesnosti ob omenjenem dnevu potekala že v petek. Ombudsman je v poslanici ob mednarodnem dnevu ocenil, da je v Sloveniji politični strah iz prejšnjega sistema zamenjal eksistenčni strah v novem sistemu. Za uživanje človekovih pravic ni dovolj le politična svoboda, ampak tudi družba, v kateri posameznika ni strah za preživetje, je dodal Hanžek.

Poudaril je tudi, da se je Slovenija med drugim osamosvojila zaradi slabega odnosa do človekovih pravic in pravic raznovrstnih manjšin v nekdanji skupni državi. Še danes se s ponosom opiramo na dejanja v osemdesetih letih, ko smo se brez odvečnega preračunavanja postavili na stran zatiranih manjšinskih narodov, pa tudi drugih manjšinskih skupin prebivalcev, čeprav je bilo to pogosto slabo sprejeto v drugih delih skupne države, je dejal.

Ob mednarodnem dnevu človekovih pravic pa so nekatere slovenske nevladne organizacije pozvale predsednika vlade Janeza Janšo, naj slovenske oblasti čim prej sprejmejo sistemski zakon za preprečevanje nasilja v družini ter ukrepajo proti vsem oblikam nasilja nad ženskami in otroki, vključno z nasiljem na delovnem mestu in trgovanjem z ženskami in otroki.

Potrata: Obravnavali smo 317 peticij

Predsednica komisije DZ za peticije ter človekove pravice in enake možnosti Majda Potrata (SD) je v petek pripravila novinarsko konferenco o delu komisije, katere pristojnosti so se v tem mandatu razširile na področje človekovih pravic in enakih možnosti. Povedala je, da je komisija letos na desetih rednih in eni nujni seji obravnavala 317 peticij, kar je nekoliko več od povprečja, struktura vlog državljanov pa ostaja podobna kot v minulih letih.

V državnem zboru je prav tako v petek predsednik parlamenta France Cukjati sprejel delegacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije in Neodvisnosti. Kot je Cukjati po srečanju povedal novinarjem, so se strinjali, da je tudi v bodoče potreben dialog med socialnimi partnerji.

Slovenija nastopa kot progresivna država

Zunanje ministrstvo pa je v sporočilu za javnost ocenilo, da Slovenija na področju človekovih pravic v mednarodni skupnosti nastopa kot progresivna država, ki se poleg uveljavljanja obstoječih mednarodnopravnih inštrumentov na področju človekovih pravic zavzema tudi za razvoj novih standardov ter sodeluje pri konkretnih aktivnostih za spoštovanje in promocijo človekovih pravic.

Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner je poudarila, da EU na področju človekovih pravic vodi zelo aktivno politiko. Trenutno si EU močno prizadeva za uresničitev septembrske odločitve z vrhunskega zasedanja Združenih narodov o ustanovitvi Sveta ZN za človekove pravice. Ta bo nadomestil komisijo ZN za človekove pravice in vzpostavil mehanizem za učinkovitejše varovanje človekovih pravic po svetu.

ILGA: Na stari celini v preteklih letih dosežen napredek

Mednarodna zveza lezbijk in gejev (ILGA) v Evropi pa je sporočila, da je bil na stari celini v preteklih letih dosežen napredek glede človekovih pravic homoseksualnih, biseksualnih in transeksualnih oseb. Kot so sporočili, je namreč večina članic Evropske unije v svoje zakonodaje vnesla direktivo o zaposlitveni enakopravnosti in prepovedi spolne diskriminacije pri zaposlitvah. Istočasno pa je bila Evropa priča tudi hudim kršitvam osnovnih pravic omenjenih oseb. Kot dokaz so med drugi navedli tudi izjavo slovenskega poslanca Pavla Ruparja, ki je med parlamentarno razpravo o sprejemu zakona o istospolnih partnerskih zvezah predlagal obvezen pregled genitalij, s katerim boi ugotovili spol tistih poslancev, ki zagovarjajo pravice homoseksualnih, biseksualnih in transeksualnih oseb.

DIH: Dan človekovih pravic vse bolj mednarodni dan sprenevedanja

V Društvu za integracijo homoseksualnosti (DIH) pa so ob mednarodnem dnevu človekovih pravic razočarani nad uresničevanjem načel spoštovanja človekovih pravic in enakih možnosti v Sloveniji. Ocenjujejo, da postaja dan človekovih pravic vse bolj mednarodni dan sprenevedanja, in je bolj kot uresničevanju človekovih pravic in enakih možnosti v vsakdanjem življenju namenjen promociji političnih in ostalih elit.

Čeprav ustava jasno določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine in da smo vsi pred zakonom enaki, je to pri nas še daleč od resnice, opozarjajo v DIH.

V društvu so spomnili na junija sprejeti zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ki po njihovem mnenju istospolno usmerjenim državljanom v veliki meri odreka uresničitev temeljnih ustavno zagotovljenih človekovih pravic in enakih možnosti. Poleg tega so se iz državnega zbora, vlade in ostalih institucij oblasti letos širile različne oblike sovražnega govora in nestrpnosti, usmerjene proti nekaterim manjšinam.

"Aktivno in neposredno diskriminacijo vse pogosteje izvajajo celo institucije, ki svoje delovanje utemeljujejo na najvišjih avtoritetah sočutja, pravičnosti in ljubezni. " Država pa z njimi brez zadržkov sodeluje, čeprav je pri nas diskriminacija ne samo zakonsko, ampak tudi ustavno prepovedana, še opozarja društvo.

V ponedeljek nastop predsednika republike

V društvu za Združene narode za Slovenijo pa so se odločili, da dan človekovih pravic obeležijo v ponedeljek. Proslavo, na kateri bo kot slavnostni govornik nastopil predsednik republike Janez Drnovšek, bodo pripravili v zbornični dvorani Univerze v Ljubljani. Po govoru predsednika bo sledila podelitev nagrad Slavka Zoreta za najboljše prispevke s področja delovanja ZN, so sporočili iz omenjenega društva.

Mednarodni dan človekovih pravic obeležujemo 10. decembra, ker je bila na ta dan leta 1948 v Parizu sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Slednja naj bi predstavljala skupen ideal vseh ljudstev in narodov z namenom, da bi vsi organi družbe in posamezniki razvijali spoštovanje teh pravic in svoboščin ter zagotovili njihovo splošno priznanje in spoštovanje.