Ni ga čez osebni pogovor z zdravnikom ali sestro

Zdravstvena pismenost: s starostjo narašča, vendar pa začne v poznejšem življenjskem obdobju upadati. Pri tem ima pomembno vlogo zdravstvenovzgojno delo.

Objavljeno
22. januar 2018 18.50
Andreja Žibret
Andreja Žibret

Ljubljana – Ali znate poiskati osnovne zdravstvene informacije in jih razumete? Ste jih sposobni ovrednotiti in uporabiti pri sprejemanju odločitev o svojem zdravju? Odgovori na takšna in podobna vprašanja nakazujejo, kako zdravstveno pismeni smo.  

Zdravstvena pismenost je razmeroma nov izraz, ki ne pomeni samo sposobnost najti informacije in jih prebrati, temveč jih tudi znati pravilno uporabiti v vsakdanjem življenju, da bomo zdravi, razlagata mag. Tamara Štemberger Kolnik, višja predavateljica in diplomirana medicinska sestra, in doc. dr. Katarina Babnik, psihologinja, obe s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem. 

Zdravstvena pismenost tako pomeni, da razumemo pisna ali ustna navodila, ki jih preberemo v javnih medijih ali pridobimo v zdravstvenem sistemu, poznamo delovanje zdravstvenega sistema v državi in preventivne aktivnosti, ki so nam v pomoč pri ohranjanju in krepitvi zdravja. Zdravstveno pismeni prebivalci pa so lahko eden ključnih dejavnikov, s katerim pozitivno vplivamo na javnozdravstvene probleme, pravita raziskovalki zdravstvene pismenosti. Na podlagi raziskav, narejenih v Evropi in Sloveniji, je več kot tretjina odraslih z omejeno zdravstveno pismenostjo. Ta s starostjo narašča, vendar pa začne v poznejšem življenjskem obdobju upadati, ugotavljajo raziskovalci. Višja je pri prebivalcih v srednjih letih in zgodnji starosti kot pri mladostnikih, pozneje pa zaradi upada kognitivnih sposobnosti v obdobju visoke starosti ponovno upade. Nizka zdravstvena pismenost je povezana tudi z nizko stopnjo izobrazbe, značilna je tudi za manjšine in ljudi z zmanjšanimi kognitivnimi sposobnostmi; med najbolj ranljive pa sodijo starostniki od 65. leta.

Nekateri raziskovalci dokazujejo, da imajo pacienti s kakšno od kroničnih bolezni, kot je recimo sladkorna, višjo stopnjo zdravstvene pismenosti, saj pogosteje obiščejo zdravstvene ustanove in imajo možnost pridobivanja zdravstvenovzgojnih navodil. To pa dokazuje, kako zelo sta pri tem pomembna zdravstvenovzgojno delo in promocija zdravja.

Težave z razumevanjem deklaracij

V raziskavi Zavoda za boljše življenje v Sloveniji Viva so denimo ugotovili, da imajo ljudje največ težav z razumevanjem deklaracij na prehranskih izdelkih, anketiranci so kot težavno nalogo izpostavili tudi presojanje zanesljivosti zdravstvenih informacij v medijih. Precej težav imajo tudi z zamenjavo izbranega zdravnika in izbiro ustreznega specialista, pa tudi s pridobivanjem informacij o zdravstvenem stanju svojih bližnjih.  Omejena stopnja zdravstvene pismenosti starejših odraslih je povezana s povečanim tveganjem za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, umrljivostjo in invalidnostjo, pa tudi z višjimi zdravstvenimi izdatki za posameznika in manj pogosto uporabo preventivnih storitev, uporabo več zdravil hkrati ter težjim razumevanjem zapletenih informacij o zdravljenju, razlagata raziskovalki. Ker se prebivalstvo stara, je pomembno usmerjati starejše odrasle k vključevanju v preventivne programe, namenjene zgodnjemu odkrivanju kronično nenalezljivih bolezni in rakavih obolenj, pa tudi v brezplačne programe v okviru primarnega zdravstva.

Tudi zdravstveni delavci bi morali biti bolj vešči

Raziskovalki starejšim odraslim priporočata, naj kar največ informacij pridobijo prav pri svojih izbranih zdravnikih in medicinskih sestrah v ambulanti, saj je najbolje vprašati neposredno tistega, ki njihovo zdravstveno stanje dobro pozna. Med osebnim pogovorom pa jim zdravstveni delavci lahko še marsikaj razložijo, česar morda ne vedo. Ugotavljata pa, da bi tudi zdravstveni delavci morali biti bolj vešči prepoznavanja zdravstvene pismenosti pri pacientih in načina ustreznega podajanja zdravstvenih informacij tistim z nižjo stopnjo zdravstvene pismenosti. Starejšim odraslim pa priporočata tudi redno udeležbo v preventivnih zdravstvenih programih, zdravo prehrano, zmerno telesno aktivnost in ohranjanje socialnih stikov.

 

***

Nove Delove strani Generacija + , ki izhajajo od 8. januarja, ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili. Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled..