»Ni idealen, a je takšen, kot je: realno dejstvo«

Proračun 2010-2011 buri duhove. Koalicija ga bo podprla, saj meni, da je v tem trenutku to največ, kar je bilo mogoče narediti. Opozicija jim nasprotuje: Proračun namenja premalo za razvoj in je defenziven.

Objavljeno
09. oktober 2009 19.58
Mario Belovič
Mario Belovič
Ljubljana - Stranke koalicije in opozicije imajo diametralno nasprotna mnenja o proračunu za leti 2010 in 2011, ki ga je včeraj začel obravnavati državni zbor. Medtem ko koalicija zagotavlja, da je predlagani proračun najboljši v danih razmerah, opozicija opozarja na prevelik primanjkljaj, na preveliko javno porabo in na premajhno razvojno naravnanost proračuna.

 

Poslanska skupina SDS dvoletnega proračuna ne bo podprla iz najmanj petih razlogov, napoveduje nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak (SDS). »Povzročil bo enormni primanjkljaj, saj vlada ne obvladuje odhodkov in povečuje javni dolg, ki bo konec leta 2011 narasel na približno 16 milijard evrov. Vlada uvaja nove in veča sedanje davke; gospodarstvo dodatno obremenjuje z davkom na emisije CO2 in ga s tem dela manj konkurenčnega; napovedan davek na nepremičnine pa bo gospodinjstva obremenil za dodatnih 200 do 300 evrov,« je kritičen Vizjak. Trenutna oblast bi se po njegovem morala lotiti nižanja materialnih stroškov in plač, privarčevan denar pa nameniti za razvojne investicije. Tudi Franc Bogovič iz SLS se strinja, da so proračunski ukrepi preveč defenzivni in namenjeni le blaženju socialnih stisk. »To nam na dolgi rok ne bo koristilo, saj manjkajo ukrepi za oživitev gospodarstva. Pri proračunu se poleg tega tudi premalo varčuje in ni usmerjen v strukturne ukrepe, ki bi odhodke javnih blagajn zmanjševali na dolgi rok,« razloge proti navaja Bogovič, zato ga poslanci SLS ne bodo podprli.


Več v sobotni tiskani izdaji Dela.