Ni le blokada

Carl Bildt v Stockholmu ni hotel špekulirati, kako realne so možnosti, da bi se pristopna pogajanja med Hrvaško in Unijo nadaljevala 16. oktobra, ko namerava predsedujoča Švedska sklicati naslednjo medvladno konferenco s kandidatko. Toda ponovni zagon širitvenega procesa, ki caplja v mrtvem teku, odkar je Slovenija (decembra lani) izrazila zadržke zaradi dokumentov, ki jih je Zagreb priložil pogajalskim stališčem, po prepričanju Ljubljane pa prejudicirajo mejo med državama, ni odvisen samo od dogovora med sosedama o načinu reševanja mejnega vprašanja.
Slovenija zaradi prejudica meje ni dala soglasja za odpiranje petih in začasno zaprtje prav toliko poglavij, za odpiranje nadaljnjih štirih pa ima druge vsebinske zadržke. Če bi se državi do oktobrske konference uspeli dogovoriti o rešitvi, je torej pričakovati umik slovenskih zadržkov, kar bi hipoma izboljšalo dosedanjo bilanco pristopnih pogajanj Hrvaške.

Toda po preglednici evropske komisije, ki prikazuje stanje 19. decembra lani, odtlej pa se širitveni dialog ni premaknil niti za ped, pristopni proces ni obtičal samo na »slovenski čeri«. Od 11 poglavij, ki jih pogajalci doslej še niso odprli, je devet resda blokiranih zaradi zadržkov naše države, pri dveh pa kandidatka ni izpolnila zavez, zato se pogajanja sploh ne morejo začeti. Obravnavanje poglavja o konkurenci je ustavljeno zaradi problemov s hrvaškimi ladjedelnicami, odpiranju pravosodja in temeljnih pravic pa nasprotuje kar pet starih članic - skupaj s predsedujočo Švedsko -, ki Zagrebu očitajo, da ni zagotovil popolnega sodelovanja s haaškim sodiščem, zatika pa se tudi pri izvedbi reform. Od 15 poglavij, ki čakajo na začasno zapiranje, jih Slovenija blokira pet, pri preostalih pa očitno kandidatka še ni izpolnila zahtev, ki so jih postavili v Bruslju.

Ni torej naključje, da je komisar za širitev Olli Rehn med nedavnim nastopom v evropskem parlamentu ocenil, da bi Hrvaška lahko končala tehnični del pogajanj z Unijo v prvi polovici prihodnjega leta, vendar le če bo pravočasno izpolnila preostale obveznosti, še posebno v pravosodju in pri sodelovanju s haaškim sodiščem, ter - kajpak - »če bo kmalu urejen spor s Slovenijo«.