Nič več kajenja na javnih mestih?

Ljubljana - Ministrstvo za zdravje je leto 2007 začelo delovno, saj je že prvi delovni dan v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, na katerega do 20. januarja sprejemajo pripombe. Največja novost novele je že dolgo napovedovana razširitev prepovedi kajenja v javnih in delovnih prostorih. Novela pa ne vključuje več izjem, ki jih dopušča sedaj veljavni zakon glede kajenja v za ta namen ločenih prostorih.

Posebni prostori za kadilce

S tem želijo predlagatelji novele odpraviti nedoslednost sedanje ureditve, ki po eni strani daje zaposlenim pravico, da se jim omogoči delo v prostorih, kjer zrak ni onesnažen, istočasno pa dovoljuje kajenje v javnih prostorih, kjer so zaposleni, če delajo na takšnem delovnem mestu v javnem prostoru, proti svoji volji izpostavljeni škodljivim vplivom tobačnega dima.

Zato predlagani zakon dopušča kajenje le v prostorih, kjer zaposleni ne morejo biti izpostavljeni s tobačnim dimom onesnaženemu zraku. Kot izjemo popolni prepovedi kajenja predlog novele navaja odprte javne in delovne prostore, posebej za kadilce določene hotelske sobe, bivalne prostore v socialnih in drugih varstvenih zavodih, bivalnih skupnostih in zaporih, kadar v njih živijo samo kadilci, ter kadilnice. V slednjih se zaposleni lahko zadržujejo le v času, ko se tam ne kadi.

Ti prostori pa bodo morali ustrezati tudi določenim tehničnim pogojem. Tako je kadilnica po definiciji iz novele prostor, ki ga lahko lastnik, najemnik ali upravitelj javnih in delovnih prostorov določi in posebej uredi izključno za kajenje. Novela pa ohranja že uveljavljeno popolno prepoved kajenja v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanovah ter slaščičarnah in mlečnih restavracijah. Zato v teh prostorih tudi kadilnice ne bodo dovoljene.

Prostor, namenjen kadilnici, bo moral biti skladno z novelo urejen tako, da iz njega ni možen pretok s tobačnim dimom onesnaženega zraka v drug prostor, ne bo smel biti namenjen prehodu v druge prostore in ne bo smel presegati več kot 10 odstotkov skupne površine javnega oz. delovnega prostora, poleg tega pa bo moral biti tudi posebej označen.

Satrostna meja 18 let za kupce in prodajalce tobaka

Novela zvišuje tudi starostno mejo za nakup tobačnih izdelkov, in sicer z dosedanjih 15 na 18 let, ter uvaja starostno mejo 18 let tudi za tiste, ki prodajajo tobačne izdelke. Navedena sprememba se predlaga zato, da bi zmanjšali dostopnost tobačnih izdelkov mladoletnikom, in zato, ker k sprejemu takšne določbe Slovenijo zavezuje okvirna konvencija za nadzor nad tobakom, ki jo je Slovenija že ratificirala.

Novela še predvideva, da bo lahko prodajalec od kupca zahteval, da z osebnim dokumentom dokaže, da je dejansko star 18 let in da torej lahko kupi tobačne izdelke, torej tako, kot je že uveljavljeno pri prodaji alkoholnih pijač.

Nespremenjene ostajajo predvidene globe za kršenje določb zakona. Tako je za pravne osebe še naprej predvidena globa v višini od približno 2083 evrov (500.000 tolarjev) do dobrih 33.000 evrov (osem milijonov tolarjev), za fizične osebe pa 125 evrov (30.000 tolarjev).

Kajenje je eden največjih javnozdravstvenih problemov

Kajenje predstavlja enega največjih javnozdravstvenih problemov, tudi v Sloveniji. Za posledicami rabe tobaka letno umre skoraj 3000 ljudi, znaten del tega števila pa gre pripisati posledicam pasivnega kajenja. Na podlagi ocen, ki so jih opravili v Evropski uniji, je davek pasivnega kajenja vsako leto smrt nekaj deset tisoč prebivalcev EU, ki so sicer nekadilci. Po teh izračunih v Sloveniji zaradi pasivnega kajenja na delovnem mestu letno umre približno 15 ljudi, zaradi pasivnega kajenja doma pa skoraj 300.

V EU vsako leto za posledicami pasivnega kajenja umre več kot 79.000 ljudi, je razkrilo marca lani objavljeno poročilo združenja Partnerstvo za življenje brez dima (Smoke free partnership) o škodljivih vplivih pasivnega kajenja. Podatki za Slovenijo kažejo, da so leta 2002 zaradi pasivnega kajenja umrli 303 ljudje. Zaradi posledic kajenja pa je v Evropi leta 2000 umrlo 656.000 ljudi, kar predstavlja 14,6 odstotka vseh smrti.

Poročilo tudi navaja, da so pasivnemu kajenju in tveganju, ki je s tem povezano, najbolj izpostavljeni delavci v restavracijah, barih, pivnicah in nočnih klubih, v gostinskem sektorju na splošno pa naj bi zaradi posledic pasivnega kajenja vsako leto umrlo 325 ljudi.