Ljubljana - Sveženj volilne zakonodaje bo, če bo dobil dvetretjinsko podporo v parlamentu, zagotovil večji neposredni vpliv volivcev na izbor poslancev. Volivci v zdajšnji ureditvi namreč ne morejo izbirati med različnimi imeni na listi kandidatov, saj v vsakem volilnem okraju nastopa le po en kandidat z vsake liste, kar pomeni, da dejansko ne glasujejo za izbranega kandidata, temveč za listo. Tako nimajo vpliva na izbiro posameznega kandidata na listi kandidatov, ampak glasujejo le o različnih listah. Personalizacija volitev je torej zgolj navidezna. Sveženj volilne zakonodaje zagotavlja tudi večji nadzor nad financiranjem volilne kampanje, omejuje oglaševanje ter dovoljuje objavo javnomnenjskih raziskav do volilnega molka.
Delovni besedili novel zakona o volitvah v državni zbor ter zakona o volilni in referendumski kampanji sta od jutri v javni razpravi, ki bo trajala mesec dni. Poleg omenjene personalizacije volitev, odprave volilnih okrajev in izvedbe volitev v okviru volilnih enot, ki ostajajo nespremenjene, prinašata še kar nekaj pomembnih sprememb, denimo, odpravo pomanjkljivosti pri zagotavljanju enakosti obeh spolov pri kandidiranju. Po novem na kandidatni listi noben spol ne bo smel biti zastopan z manj kot 40 odstotki, poleg tega bo morala biti vsaka lista sestavljena tako, da bodo kandidati na prvi polovici liste razporejeni izmenično po spolu. To ima sicer bolj simbolni pomen, saj bodo volivci s preferenčnimi glasovi razporeditev lahko povsem spremenili.
Po predlogu so strožje urejena tudi sorodstvena razmerja med članstvom v volilnih odborih, v zvezi z glasovanjem po pošti pa je predlagano, da morajo imeti ovojnice z glasovnicami poštni žig z datumom ali pa jim morajo biti priložene listine, s katerih je razviden datum njihove oddaje na pošto. Z obrazci za dajanje podpore poskušajo odpraviti, kot pravi ministrica, možnost manipulacije, in sicer tako, da bo volivec, ki daje podporo, moral pred podpisom na obrazcu navesti, komu daje podporo.
Preprečevanje manipulacij
S spremembo zakonodaje nameravajo doseči tudi večjo preglednost financiranja volilne kampanje in zagotoviti boljši nadzor. Predlog tako prepoveduje objavljanje političnih oglaševalskih vsebin in drugih načinov propagande od dneva razpisa volitev do uradnega začetka volilne kampanje - da bi preprečili prezgodnji začetek volilne kampanje (pogosto so namreč stranke zadnje »zapakirale« v zaznamovanje nekega pomembnega dogodka stranke). Novosti se obetajo tudi objavam javnomnenjskih raziskav - predlog prepoveduje objavo raziskav le med volilnim molkom (zdaj prepoved velja sedem dni pred glasovanjem), bodo pa morale biti objave raziskav javnega mnenja in anket opremljene z več podatki, ki bodo podprli njihovo verodostojnost in preprečevali manipulacijo z njimi.
Predlog tudi zmanjšuje prostor, namenjen lepljenju in nameščanju volilnih plakatov - zgolj na tista plakatna mesta, ki jih mora vsem organizatorjem volilne kampanje brezplačno zagotoviti lokalna skupnost. »Na plačljivih mestih plakatiranje ne bo več dovoljeno. Kazni, ki so za to predvidene, so do desetkrat višje kot doslej, tako da bo organizator volilne kampanje lahko kaznovan z globo v višini od 3500 do 4000 evrov,« je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs.
Pri financiranju, po mnenju predlagatelja je to eno glavnih vprašanj, ki lahko bistveno vpliva na izid volitev, so upoštevali ugotovitve računskega sodišča in Greca (skupine držav proti korupciji) - pravne osebe bodo po predlogu dolžne dati podatke ne glede na višino svojega prispevka za volilno kampanjo, fizične osebe pa le, če bo višina prispevka presegala trikratno povprečno bruto mesečno plačo. Računskemu sodišču dajeta noveli tudi sicer večja pooblastila - lahko bo zahtevalo listine bank in izvajalcev, ki so za organizatorja opravili neko storitev, sicer pa bosta nadzor nad izvajanjem zakona opravljala komisija za preprečevanje korupcije in računsko sodišče.
Več v torkovi tiskani izdaji Dela