Nič več prikrivanja in 
prikazovanja lažnih podatkov

Omogočil bo – tako država, ki zanje namenja približno 700 milijonov evrov na leto –, da bodo pomoč dobili tisti, ki jo zares potrebujejo, in zmanjšal možnosti za neupravičeno kopičenje socialnih pravic. Zaostrile se bodo sankcije v primerih zlorab, krivdnih razlogov za upravičenost do denarne socialne pomoči, prikazovanja lažnih podatkov ali prikrivanja resničnega stanja. Poizvedeli smo, kakšne bodo vsebinske novosti.

Dijaki po novem brez državnih štipendij

Otroški dodatek bo pripadel le otrokom do 18. leta starosti, pri čemer bodo dijaki prejemali višjega, saj po novi socialni zakonodaji niso več upravičeni do državnih štipendij. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je temu ves čas ostro nasprotovala, saj so ugotovili, »da povišani otroški dodatki ne nadomestijo izgubljene državne štipendije, kar pomeni poslabšanje socialnega položaja za najbolj ogrožene skupine študentov, ki so uvrščeni v 1. do 3. dohodkovni razred«. Natalija Pavlin iz Študentske organizacije Slovenije pravi, da bi država področje štipendiranja morala urejati celostno, z enovitim zakonom: »ŠOS zagovarja, da se po zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ugotavlja le materialni položaj, vse druge določbe, kot so višina in razredi štipendij in določanje cenzusa, pa vključi v zakon o štipendiranju.« Kljub temu je ŠOS privolil v začasni premik državnih štipendij v zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), saj so jim lani spomladi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zagotovili, da bodo na začetku letošnjega leta podelili več državnih štipendij in v višjem znesku. »To se žal ni zgodilo,« je opozorila Natalija Pavlin.

Socialna pomoč – 
posojilo države?

Ugotavljanje materialnega stanja posameznika ali družine, ki bo zaprosil za denarno socialno pomoč, bo po novem temeljitejše in doslednejše, saj bodo upoštevali vse vrste dohodkov in tudi premoženje (nepremičnine, osebna vozila, plovila, vrednostni papirji). Osnovni minimalni dohodek se bo zvišal z 226 evrov na 288,81 evra. V sistem denarnih socialnih pomoči se bodo prenesle državne pokojnine, prejemki po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, in tudi varstveni dodatek.

Tu se začenja nova socialna zakonodaja ostriti; v zakonu o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga bomo tako kot ZUPJS začeli uporabljati sredi leta, se je država zavarovala z zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi pri nepremičninah, ki so v lasti upravičencev do trajne denarne socialne pomoči in upravičencev do varstvenega dodatka. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so povedali: »Zdaj lahko posameznik, ki je prejemnik denarne socialne pomoči, s svojim premoženjem prosto razpolaga in ga lahko tudi med prejemanjem denarne socialne pomoči proda ali odsvoji z izročilno ali darilno pogodbo. Tako za poplačilo v zapuščinskem postopku ne ostane nič.« Da je početje države na tem področju legitimno, je pritrdilo ustavno sodišče, ki je že leta 2000 odločilo, da se dajalec pomoči (država ali lokalne skupnosti) lahko poplača iz zapustnikovega premoženja. Omenjeni poseg v pravico do zasebne lastnine je po ugotovitvah ustavnega sodišča nujen, saj je država dolžna zagotavljati socialno varnost vsem državljanom.

In kako dosledna je bila v postopkih vračila denarne socialne pomoči doslej? Z državnega pravobranilstva so sporočili, da so Republiko Slovenijo lani zastopali v 85 zadevah, povezanih z vračilom socialne pomoči po smrti prejemnika.

Zunajzakonsko skupnost bo treba dokazovati

V dosedanjem sistemu se je dogajalo veliko zlorab. »Številčno jih ne moremo opredeliti, saj bi jih v tem primeru že zdavnaj preprečili,« pravijo na pristojnem ministrstvu. Direktor Centra za socialno delo Maribor Jožef Tivadar: »Največ zlorab se nanaša na zamolčanje zunajzakonske skupnosti pri uveljavljanju pravic do otroškega dodatka, preživnine, tudi denarne pomoči.«

Ali drugače: v tej državi se je »koruzništvo« splačalo. Veliko jih je, ki živijo v paru, imajo otroke, a zunajzakonske skupnosti formalno ne uveljavijo. Zakaj pa, ko imajo »navidezne« enostarševske družine toliko ugodnosti ... A le še do sredine leta, ko bodo z različnimi varovalkami preprečili tudi take zlorabe. Doslej so bili proti njim bolj ali manj nemočni, čeprav »dobronamerni« sosedje nanje opozarjajo z anonimnimi klici ali pošiljanjem dokaznih fotografij. »Na takšna opozorila se vedno odzovemo, pokličemo, preverimo razmere, a kaj, ko potem povsod poslušamo izgovore in pojasnila. S posebnimi rezultati se ne moremo pohvaliti, čeprav vemo, da njihovo početje ni pošteno. Ne do države ne do davkoplačevalcev,« so potožili na več centrih za socialno delo po državi.

Bo delo spet vrednota?

»Zaradi časa, v katerem živimo, predvsem pa gospodarske krize, ugotavljamo, da delo ni vedno vrednota, še posebno pa ne plačilo zanj. Nekateri prejemniki denarne socialne pomoči (predvsem družine z večjim številom otrok, v katerih sta oba starša nezaposlena) so v boljšem materialnem položaju kot posamezniki, ki si svojo socialno varnost zagotavljajo z delom. Tako družina prejema denarno socialno pomoč, otroški dodatek, uveljavlja znižano plačilo vrtca, subvencionirano prehrano v šoli in prejema dodatek za veliko družino. Pri zaposlenih pa je problem, ker so plače neredne, večinoma tudi precej nizke,« opozarja Jožef Tivadar.

V centrih za socialno delo zaskrbljeni

»Prejemnikov transferjev ne bo manj, kvečjemu več,« trdijo na pristojnem ministrstvu. Gre za velik projekt, ki se ga potihem bojijo tako načrtovalci kot izvajalci. Centri za socialno delo bodo namreč osrednja »vstopna točka« v sistem socialnih pravic in kaj hitro se jim lahko zgodi, da bodo postali še večji strelovod za nezadovoljne državljane. Pripomb na njihovo delo je že zdaj zelo veliko.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je ob nedavnem obisku v Celju izjavila, da se največ pripomb nanaša na delo centra, kjer da »socialne delavke uporabnike tikajo, jim grozijo in jih pošiljajo od vrat do vrat«. Socialne delavke na centru za socialno delo v Celju, ki je največji na Celjskem, so ogorčene. Direktorica Olga Bezenšek Lalić: »Že leta vsi skupaj spremljamo nesmiselno spreminjanje centrov za socialno delo v urade za socialne transferje in preobrazbo socialnih delavcev v izvršitelje upravnih nalog, ki imajo v roki hkrati korenček in palico: po eni strani pomagajo, svetujejo, usmerjajo, po drugi pa odločajo po zakonih. Absurdnost se kaže v novi zakonodaji, s katero je država vse odločanje o prejemkih in dajatvah dokončno prevalila z občin in drugih državnih ustanov na centre za socialno delo.«

»Glavni cilj zakona je oblikovanje pravičnejšega in dolgoročno vzdržnega sistema socialnih transferjev in pravic, ki so odvisne od materialnega položaja posameznika oziroma družine,« vztrajajo na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, kjer so zatrdili, da vzpostavljanje novega informacijskega sistema, ki bo podpiral izvajanje zakona, poteka po terminskem planu in bo za uporabo pripravljen že mesec dni prej, torej 1. maja, ko lahko upravičenci na podlagi ZUPJS že začnejo vlagati prve vloge. Na centrih za socialno delo po vsej državi se bojijo ravno slednjega. Brez ustrezne tehnične in materialne podpore nalogi ne bodo kos. Olga Bezenšek Lalić iz Centra za socialno delo Celje je pojasnila, da so od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve dobili navodila in načrt dejavnosti. »Urejamo tudi prostorske možnosti za delo, saj bomo zaposlili večje število strokovnih delavcev.

Nekatere bomo prevzeli v dogovoru z občinami.« Mnenje večine centrov za socialno delo je, da bi morali sistem najprej preizkusiti, saj bi se le tako lahko izognili morebitnemu kolapsu ob uvedbi in odpravili pomanjkljivosti. A država vztraja pri svojem.

Centri za socialno delo bodo po novem z eno vlogo odločali o vseh socialnih pravicah, ki ne temeljijo na socialnem zavarovanju in o njih ne odločajo organi blagajn socialnega zavarovanja: o denarnih prejemkih (otroški dodatek, denarne socialne pomoči, varstveni dodatek, državne štipendije) in tudi o subvencijah in plačilih (znižano plačilo za programe vrtcev, subvencija malice za učence in dijake, subvencija prevozov za dijake in študente, subvencija najemnine za neprofitno najemno stanovanje ...).

Do različnih vrst denarne socialne pomoči je bilo decembra lani v državi upravičenih 60.297 odraslih in 15.946 otrok. Največ prejemnikov je bilo v podravski (18.423) in savinjski regiji (13.163).