Nič več tako slastne hrenovke

Ljubljana - Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v testu hrenovk ugotavlja, da kljub temu, da so vsi vzorci skladni z zahtevami pravilnika po količini maščob in beljakovin, mišičnih beljakovin in beljakovin vezivnega tkiva, ti vsebujejo zelo veliko aditivov, od tri do sedem. Kot opozarjajo, naj bi bile hrenovke na jedilniku bolj poredko.

V takem izdelku naj ne bi bili, strokovno gledano, trije aditivi, je pojasnila strokovnjakinja za prehrano Marjana Peterman.

Kot je povedala, so vzorčili 14 hrenovk, od tega 12 hrenovk iz rdečega mesa in dve hrenovki iz perutninskega mesa. "Izmed 12 vzorčenih hrenovk iz rdečega mesa je bila le ena brez dodanih nemesnih beljakovin in to je ta, ki se lahko poimenuje hrenovka (proizvajalec Pomurka)," je navedla.

Ob tem je dodala, da sta bila od 12 vzorcev iz rdečega mesa le dva s popolno deklaracijo. Perutninski hrenovki sta zadostili pogojem, en izdelek pa je imel pomanjkljivo deklaracijo. Kot je pojasnila Petermanova, na področju deklaracij še vedno prihaja do nedoslednosti.

Predsednica ZPS Breda Kutin je opozorila na ceno hrenovk. Najdražja hrenovka je bila skoraj trikrat dražja od najcenejše, je dejala in dodala, da v vsebnosti sestavin pri omenjenih hrenovkah ni veliko razlik.


Podražilo se je šest odstotkov prehranskih izdelkov


Na novinarski konferenci so predstavili tudi rezultate zadnjega popisa cen v okviru projekta Precenimo cene. V novembrskem 14-dnevnem opazovanem obdobju se je podražilo šest odstotkov prehranskih izdelkov pod lupo ZPS, 84 odstotkov pa jih je ostalo na isti ravni.

Od januarja do novembra so po besedah Kutinove cene narasle za štiri odstotne točke, kar je primerljivo s povprečjem območja z evrom. Od začetka akcije, od januarja, do začetka decembra so se v povprečju največ podražili olje in trde maščobe, in sicer za približno osem odstotkov, za dobrih sedem odstotkov pa so se podražile žitarice in mlevski izdelki. V času spremljanja cen je bilo v povprečju dobrih sedem odstotkov prehranskih izdelkov v eni od oblik akcijske prodaje, najmanj izdelkov je bilo v akciji julija.

ZPS je ob drugi obletnici uvedbe evra v Sloveniji preverila tudi cene različnih vrst kave, ki jo potrošniki lahko pijejo v središču Ljubljane. V povprečju so se ti napitki v obdobju zadnjih dveh let podražili za 30 odstotkov. Kot je pojasnila Kutinova, se je pražena kava v trgovini v tem obdobju podražila za sedem odstotkov. Ob tem je še dodala, da je bila najdražja kava z mlekom tri evre, zato potrošnike opozarja, naj majhne zneske začnejo preračunavati nazaj v tolarje.

Akcija Precenimo cene - ZPS jo vodi skupaj z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave, finančno pa jo podpira tudi gospodarsko ministrstvo - se bo z novim letom prenehala izvajati, saj bo ZPS zadnje ocenjevanje izvedla decembra. ZPS se z ministrstvom za gospodarstvo sicer dogovarja za nadaljevanje projekta, je dejala Kutinova in dodala, da z ministrstva odgovora o nadaljevanju še ni, po njeni oceni pa je precej verjetno, da bodo z njim nadaljevali.