Nič več v javno in eno zasebno banko

Ljubljana – Podjetje Neocelica, ki je bil prvi ponudnik shranjevanja krvotvornih matičnih celic iz popkovnične krvi, se s tem poslom od konca septembra ne ukvarja več. Starše, ki so plačali hrambo v zasebni banki, mirijo, da se zanje ni nič spremenilo.

Krvotvorne matične celice bodo mogoče nekoč v prihodnosti, z razvojem biotehnologije, imele pomembno vlogo pri zdravljenju različnih dednih, degenerativnih in drugih bolezni. To je eden od glavnih razlogov, da se nekateri starši odločijo za hrambo popkovnične krvi novorojenčkov. V Sloveniji so imela do konca septembra štiri podjetja dovoljenje javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke, da posredujejo popkovnično kri oziroma matične celice v evropske banke.

Najdlje med njimi, od leta 2007, se je s tem ukvarjala Neocelica, ki je bila partner največjega evropskega laboratorija za shranjevanje matičnih celic CryoSave. Pred dnevi pa so objavili, da so nehali tržiti storitve CryoSave, a hkrati staršem zagotovili, da to nikakor ne vpliva na shranjen vzorec njihovega otroka.

Iz Neocelice so sporočili, da zaradi dodatnih zahtev spremenjene slovenske zakonodaje njihova družba ni zaprosila za podaljšanje dovoljenja za delovanje kot ustanova za tkiva in celice. Na vprašanja, kaj konkretno se je tako spremenilo v regulativi, da so se po osmih letih odločili za prenehanje delovanja, nismo dobili odgovora. V podjetju CryoSave pravijo, da iščejo novega partnerja v Sloveniji.

Tudi v javno banko nič več

Starši, ki se odločijo za hrambo matičnih celic v zasebni banki, plačajo več kot 1700 evrov, lahko pa tudi več kot 3000 evrov – odvisno od tega, za kakšno dobo hranjenja se odločijo, in še druge storitve, ki jih omogočajo.

Do decembra lani so starši lahko dajali vzorce popkovnične krvi tudi v javno banko ESPOK pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Po oceni Strokovnega kolegija za presaditev krvotvornih matičnih celic Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani so od leta 2008 do 2014 dosegli zadostno število vzorcev popkovnične krvi, ki omogoča ustrezno dostopnost potencialnim prejemnikom krvotvornih matičnih celic, zato jih ne jemljejo več.

V tem obdobju je popkovnično kri darovalo 4625 porodnic. Merilom kakovosti in števila matičnih celic je ustrezalo le 1200 enot, ki so jih shranili. Zelo poveden pa je podatek, da od teh vzorcev še noben ni bil uporabljen za zdravljenje.

Naložba v prihodnost?

Darovanje v javno banko je namenjeno zdravljenju drugih ljudi, v zasebno banko pa se shranjuje za zdravljenje samega otroka. »Od darovanja popkovnične krvi v javno banko ima korist vsa družba, saj gre za vzajemno pomoč, tako da lahko dobi popkovnično kri tisti bolnik, ki jo potrebuje. Enote popkovnične krvi v javni banki postanejo last mednarodnega registra, zato jih lahko uporabimo za katerega koli bolnika na svetu, ki jih potrebuje. Stroške tega shranjevanja krije zdravstveni sistem. Po drugi strani pa poteka shranjevanje v zasebne namene za samega sebe na stroške staršev, saj se ne odrečejo celicam v splošno korist, ampak jih čuvajo le za svojega otroka,« je pojasnil prof. dr. Primož Rožman, strokovni direktor Zavoda RS za transfuzijsko medicino.

Rožman je poudaril, da se razlikuje tudi namen shranjevanja: v javni banki popkovnične krvi shranjujejo enote predvsem za zdravljenje krvnih bolezni, kot je levkemija, medtem ko v zasebnih bankah kri shranjujejo za namene regenerativne medicine.

»Znanstveniki priznavajo, da bo ob sedanji hitrosti razvoja biotehnologije že v bližnji prihodnosti mogoče koristno uporabiti lastne shranjene celice. Zaradi tega sta v večini evropskih držav dovoljeni obe obliki shranjevanja, ravno tako je pri nas. Edini izjemi sta Francija in Italija, ki ne dovoljujeta zasebnega shranjevanja,« je povedal Rožman.