Nihče od nas ponoči v zaporu ne spi

Pravosodni policisti zavračajo očitke vodstva zavoda in uprave kazenskih sankcij.

Objavljeno
14. januar 2019 19.45
Posodobljeno
14. januar 2019 20.01
Ljubljana – Že dolgo smo opozarjali na slabe razmere in na to, da nas je premalo, se pravosodni policisti v koprskem zavodu za prestajanje kazni ponovno odzivajo na težke besede, ki so jih njihovim kolegom namenili interna komisija, ki je proučevala pobeg dveh pripornikov, ter direktorja zapora in uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Upajo, da bo ena od posledic incidenta, ki se je zgodil 30. decembra, tudi ta, da se bodo končno kadrovsko okrepili.

»Nihče od nas v nočnem času v zaporu ne spi. Ne samo, da hodimo na obhode, pripravljajo se poročila, odredbe, varnostne ocene. Včasih ponoči tudi sprejemamo nove ljudi,« je pravosodni policist Patrik Arnaut odgovoril na enega od očitkov komisije, ki pa jo je na javni televiziji ponovila še pravosodna ministrica Andreja Katič, o dveh zaposlenih, ki sta bila dežurna na noč pobega. Pogosto se zgodi, da ima en paznik na skrbi od 70 do 80 zapornikov.

»Opozarjali smo, da ne zmoremo, a nikoli nismo naleteli na prava ušesa. Nikomur se ne maščujemo, samo svoje poslanstvo želimo opravljati,« je poudaril Arnaut in dodal, da so sužnji sistema. »Pričakujemo reorganizacijo hišnega reda. Ne moremo imeti kantine, zobne ambulante, splošne ambulante, obiskov, vse na en dan, hkrati pa še nadzirati telovadnico in dvorišče,« je ponazoril. Pogosto se dogaja, da mora en sam pravosodni policist spremljati zapornika na zdravniški pregled v bolnišnico ali na obravnave na sodišča, včasih tudi na drug konec države, čeprav bi v takih primerih praviloma mora biti dva. Taka praksa, da je z enim obsojencem kaznivega dejanja en sam paznik, je sporna tako iz varnostnega kot iz povsem človeškega vidika, saj človek ne more niti na stranišče niti na malico, ne glede na to, koliko časa to traja.
 

Nujen stalen mehanizem preverjanja


Jutri bosta koprski zavod za prestajanje kazni obiskala pravosodna ministrica Andreja Katič in generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj. Kaj pričakujejo? Predvsem to, da nihče od njih ne bo dobil odpovedi, poudarjajo pazniki, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk pa še, da dosedanji direktor Dušan Valentinčič, ki se bo upokojil, čim prej zapusti položaj in da bo ministrica dala vedeti, da prihaja nov vodja zapora, ki bo sposoben sanirati »katastrofalno stanje,« kot se je izrazil, v koprskem zavodu.

Po Verkovem mnenju je skrb zbujajoče, da so tako dolgo čakali, preden bodo ukrepali, in da do danes niso temeljito preiskali zgradbe. Za zaposlene je dodatna obremenitev še dejstvo, da je 80 odstotkov zapornikov tujih državljanov, ki jih pravosodni policisti ne razumejo in z njimi ne morejo komunicirati.
138 dodatnih pravosodnih policistov bi potrebovali po nedavno sprejetih standardih in normativih


Še eden od zaposlenih, Siniša Vukovič, zagotavlja, da je bil generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jože Podržaj obveščen o kadrovski stiski, slabih delovnih pogojih in da hoče vodstvo »na silo dobiti avtoriteto,« a da je bil zaradi opozarjanja sam Vukovič sankcioniran.

Vodstvo zapora in uprave na eni strani ter zaposleni in sindikati torej s prstom kažejo druga na drugega, po drugi strani pa je očitno, da je med njimi precej osebnih zamer, vtis je tudi, da v javnosti razčiščujejo tudi marsikaj takšnega, kar ni najbolj primerno. Sindikalisti niti ne skrivajo, da bi po njihovem mnenju objektivna odgovornost za pobeg dveh nevarnih pripornikov morala iti vse do vrha, torej do Podržaja. Ta se ne čuti odgovornega, njegova usoda na tem položaju pa bo odvisna od izsledkov poročila o stanju po vseh zaporih, ki ga je zahtevala ministrica Katičeva, hkrati pa pričakuje še vzpostavitev stalnega mehanizma preverjanja.
59.291 nadur so pravosodni policisti opravili v letu 2016

 

Nove zaposlitve?


Čeprav sindikati že dve desetletji opozarjajo, da je pravosodnih policistov premalo za vse naloge, ki naj bi jih opravljali in glede na število zapornikov, je bil očitno pobeg pripornikov povod za to, da se bodo vrste paznikov končno nekoliko popolnile. Zato se bo jutri ministrica srečala še s svojima kolegoma s finančnega resorja in ministrstva za javno upravo, s katerima se bo pogovarjala o novih zaposlitvah. Jože Podržaj je pred dnevi dejal, da so po nedavno sprejetih standardih in normativih ocenili, da bi potrebovali še 138 pravosodnih policistov in 29 strokovnih delavcev. Zdaj je v vseh slovenskih zaporih zaposlenih 523 pravosodnih policistov, torej jih je za optimalne razmere skoraj četrtina premalo.

image
primerjava plač uniformirani poklici Foto Dd / Zx


Tako kot pri drugih pooblaščenih uradnih osebah je izhodiščna plača za pravosodne policiste 23. plačni razred, konkretno izplačilo pa je odvisno od delovnega mesta, naziva in dodatkov, ki pa jih ni malo – ker jih je veliko starejših od 45 let, dobijo precej za minulo delo, vsi morajo delati nadure (v letu 2016 so jih opravili 59.291), upravičeni so do dodatkov za nedeljsko, praznično, nočno in izmensko delo.

  • Poleg obhodov ponoči pripravljajo poročila, odredbe in varnostne ocene.
  • Pogosto ima en paznik na skrbi od 70 do 80 zapornikov.
  • Večina zapornikov je tujih državljanov, ki jih pravosodni policisti ne razumejo.
  • V slovenskih zaporih je skoraj za četrtino premalo pravosodnih policistov.


Na portalu plač so zadnje objavljene plače iz oktobra 2018. Zbrali smo izplačila uniformiranih poklicev, ki pa so od januarja drugačna – vsi so pridobili en plačni razred oziroma povišanje za štiri odstotke, vojaki so od maja do decembra 2018 prejemali 19-odstotni dodatek za pripravljenost, ki pa so ga večini ukinili, težko pa je vrednotenje spremljati tudi zato, ker so delovna mesta policistov, po stavkovnem sporazumu iz 2016, od leta 2018 presistemizirana iz 5. v 6. tarifni razred, zaradi zvišanja standarda poklica in potrebne višje izobrazbe.